Po zadnjem intervjuju za revijo Podjetnik so me zaprosili, da napišem članek o tem, kako naj se podjetnik sooči s težavami ali celo s propadom lastnega podjetja. Ker sem v svojih podjetniških časih uspešno preživel že več neviht, sem na kratko opisal svoje osebne izkušnje. Več v članku, ki je bil objavljen v majski reviji Podjetnik (www.podjetnik.si) spodaj:

______________________
Zavedajte se, da ste vi več kot podjetje

Nekje sem prebral, da velika večina novoustanovljenih podjetij propade. Ustanovijo se in mnoga propadejo, še preden zrastejo. Kot vidimo sedaj, se to lahko zgodi tudi do nedavno trdnim in uveljavljenim podjetjem. V podjetniških vodah sem že od leta 1989. V tem času so podjetja, v katerih sem bil lastniško udeležen, šla prek mnogih vzponov in padcev. Videl sem, da obstajajo določene značilnosti ali faze, skozi katere gredo podjetja in z njimi tudi podjetniki. Če se podjetnik tega zaveda, lahko prebrodi ne samo kakšno podjetniško, temveč tudi osebno krizo.

Navdušenje

V navalu navdušenja sem s tremi prijatelji skoraj takoj, ko je bilo še v Jugoslaviji možno ustanoviti lastno podjetje, ustanovili podjetje, s katerim smo želeli postati ena vodilnih marketinških agencij. Hitro se je izkazalo, da bomo bolj uspešni v tržnih raziskavah in tako smo se usmerili v ta del marketinške dejavnosti. V prvih letih smo kljub težkim časom, dilemam in včasih tudi ob velikem odrekanju delali s polno predanostjo. Osnovna značilnost te faze je bila izjemna motivacija in popolna identifikacija s podjetjem. Biti prvi in najboljši v svoji branži je bil naš moto in ta motiv nas je gnal dobesedno podnevi in ponoči.

Padci so nujni

Seveda je v procesu hitre rasti, širjenja dejavnosti in trgov, odpiranja novih podjetij, vključevanja novih lastnikov in večanja števila zaposlenih prihajalo tudi do konfliktov. Interesi ključnih igralcev niso bili vedno skladni in poslovne odločitve, ki smo jih sprejemali, so bile včasih uspešne, včasih pa tudi ne. Poleg širjenja in rasti uspešnih delov podjetja je prišlo tudi do tega, da smo morali zaradi situacije na trgu določene dele podjetja prodati, del dejavnosti zapreti, odpuščati zaposlene. Bili so tudi trenutki, ko sem ob tem, ko smo prodali, izločili ali zaprli podjetje, pri katerem sem aktivno sodeloval ob njegovem nastajanju in razvoju, ali zaključili dejavnost, ki je bila moja ideja, imel občutek, kot da bom ubil lastnega otroka. Podjetje sem jaz in če podjetje propade, potem to pomeni, da sem tudi jaz propadel. Če podjetje ni uspešno, to pomeni, da tudi jaz nisem uspešen. Tak način gledanja in ta polna identifikacija s podjetjem me je v določenih trenutkih privedla tudi do hudih osebnih stisk.

Zavedanje

Zavedanje, da sem jaz več kot podjetje in da je poleg mojega podjetja in moje ideje in moči, ki jo uveljavljam, na svetu še mnogo drugih stvari, mi je pomagalo, da sem se lahko ob vsakem takem padcu pobral in naredil korak naprej. Predvsem z ženino podporo sem lahko na svoje občasne podjetniške neuspehe začel gledati kot na učne lekcije. Učenje na lastnih napakah je pač najbolj učinkovito in tako sem lahko bil v vsaki naslednji rundi uspešnejši. To mi je pomagalo, da sem začel razlikovati med tem, kaj je podjetje in kaj sem jaz. Zavedanje, da mi včasih nagaja moj (pre)velik ego, mi je dalo potrebno distanco, da si tudi za uspehe nisem štel preveč zaslug.

Se pa še vedno se srečujem z izzivom, kako najti pravo ravnotežje med popolno predanostjo, ki edina da dovolj moči za uspeh, in tem, da se pametno umaknem, ko ne gre, da si vzamem čas zase, za družino in prijatelje. Čeprav mi sedaj, po vseh teh letih, za kak krajši čas celo uspe, bo očitno to iskanje ravnotežja trajalo do konca. Je že tako.