Zrcalce zrcalce…

Na konferenci Slovenske Coaching Zveze sem imel prispevek o uporabi tehnike zrcalnjenja v coachingu. Zrcaljenje je tehnika, ki izhaja iz terapevtskih vod, uporabna pa je pravzaprav povsod, kjer želimo doseči razumevanje med ljudmi. Na to temo sem napisal članek, ki ga pripenjam spodaj. Zelo priporočam vsem, ki se ukvarjate z vodenjem – pa naj bo to v službi ali pa “samo” vodenjem družine.

Zrcalce, zrcalce v coachu povej, k’teri odgovor me pelje naprej!

Mirror, mirror in my coach, Let me see the right approach!

Rudi Tavčar

Povzetek

Coachi smo znani po tem, da postavljamo vprašanja, čeprav klienti pridejo k nam z upanjem, da jim bomo mi dali odgovore na njihova vprašanja. V mnogih terapevtskih in coaching smereh pa velja načelo, da ko klient postavi vprašanje, da je večji del odgovora že v njem. Samo do tja se mora še dokopati ali ga sprejeti.

Ena od tehnik, ki pomaga da klient pride sam do svojega odgovora na lastno dilemo je metoda zrcaljenja ali povzemanja. Na prvi pogled je to ena najbolj preprostih metod, ki pa ima mogočne učinke. Žal pa je po našem mnenju ta tehnika včasih prav zaradi te navidezne preprostosti neupravičeno zapostavljena. Iz izkušenj pri šolanju Imago terapevtov in facilitatorjev pa vidimo, da je zrcaljenje/povzemanje tudi za terapevte lahko zelo težak zalogaj. V Imago terapiji je zrcaljenje temelj zavestnega dialoga, ki je osnovno orodje v Imago terapiji. Iz tega se je razvilo več procesov, kjer je povzemanje oz zrcaljenje in dajanje iztočnic uporabljeno tako v procesu individualnega kot skupinskega coachinga.

V prispevku smo pregledali glavne prednosti, ki jih tako za klienta kot tudi za coacha prinaša tehnika zrcaljenja/povzemanja. V zrcaljenju/povzemanju vidimo sledeče prednosti:

Jača zaupanje med klientom in coachem.
Usmeri pozornost coacha h klientu proč od morebitnih lastnih zgodb ali dajanja rešitev.
Pomaga coachu in klientu poenotiti razumevanje problema.
Pomaga klientu razumeti situacijo in artikulirati lastno vprašanje.
Odpre oz zmehča morebitne čustvene blokade.
Pomaga klientu v poglabljanju procesa introspekcije da sam pride do spoznanj o sebi in da pride do odgovorov.
Utrdi razumevanje lastnega spoznanja.

V drugem delu prispevka smo opisali uporaba zrcaljenja/povzemanja s pomočjo iztočnic v različnih situacijah coachinga. Najprej v coachingu z eno osebo nato pa v coachingu v skupini. Opisali smo uporabo zrcaljenja/povzemanja v nekaj variantah skupinskega coaching, ki izhajajo iz Imago terapije: “Communologue oz Skupinolog, Communoflection oz Skupinofleksija in Communolution oz Skupinorešitev.”

Ključne besede: coachinig, zrcaljenje, povzemanje, zavestni dialog, Imago terapija

—————————

Abstract

Coaches are known for asking questions. Although clients come to us with the hope that we will be able to give them answers to their questions. In many therapeutic and coaching modalities we believe that when the client asks the question that the majority of the response is already in the client. They just didn’t get there yet.

One of the techniques that helps the client to get to his own answer to his own dilemma is the method of mirroring or summarizing. At first glance, this is one of the simplest methods, but it has powerful effects. Unfortunately, in our opinion, this technique is sometimes unduly neglected due to this apparent simplicity. Experience in training of Imago therapists and facilitators shows, that mirroring is a difficult task also for therapists. Mirroring is the basis of conscious dialogue, which is the basic tool in Imago Therapy. From this, several processes have developed, where the summarizing/ mirroring and giving the sentence stamps are used both in the process of individual and in the process of group coaching.

The paper examines the main advantages of the mirroring/summarizing technique for both the client and the coach. In mirroring/summarizing, we see the following benefits:

Strengthens trust between client and coach.
Focuses the coach’s attention to the client away from possible own stories or solutions.
Helps the coach and client to unify the understanding of the problem.
Helps the client understand the situation and articulate his own question.
Opens or softens any emotional blockages.
Helps the client deepen the introspection process so that he can get to know himself and gets his own answers.
Strengthens understanding of client’s own knowledge.

In the second part of the paper, we described the use of mirroring/summarizing and using the sentence stamps in various coaching situations. First, in coaching with one person, then in coaching in a group. We have described the use of mirroring / summarizing in several variants of group coaching, derived from Imago Therapy: “Communologue, Communoflection and Communolution.”

Keywords: coaching, mirroring, summarizing, conscious dialogue, Imago Therapy

———————————————-

Osebna izkušnja

Eden od mojih vnukov je že v najbolj rosnih letih kazal veliko zanimanje za traktorje. Niti še ni znal dobro govoriti, ko je na sprehodih glasno izražal svoje navdušenje nad njimi. Vsakič, ko je videl traktor, ki se je peljal mimo, je v svoji otroški govorici že iz vozička klical: »tlatlo, tlatlo…« In žena ali jaz, ki sva bila z njim, sva seveda takoj z navdušenjem odgovorila: »ja traktor!«. Nekoč pa sva se na sprehodu zaklepetala in nisva slišala navdušenega klicanja »tlatlo, tlatlo…« iz vozička, kaj šele opazila traktorja v daljavi. Vnukovi klici pa so postajali vse močnejši in neprijetni. Kočno se je žena obrnila in se sklonila k njemu, mu pogledala v oči in mu z navdušenjem rekla: »Ja, traktor je!« In takrat se je tudi iz otroških ust izvil olajšan vzdih: »Ja, tlatlo je!«.

Šele ko je vnuk slišal svoje besede iz ust svoje stare mame, se je pomiril. Njegovo videnje sveta je dobilo potrditev. To kar je on opažal v svetu okrog sebe, je dobilo smisel. Še nekdo vidi svet tako kot on. To pomeni, da prav zaznava. To pomeni, da da tudi on velja. In vse je v redu.

Pomen zrcaljenja in povzemanja

Klienti običajno vstopijo v coaching z upanjem, da jim bomo coachi pomagali razrešiti nek problem, pomagali razumeti ovire, s katerimi se srečujejo v sebi ali v odnosih in da jim bomo dali odgovore na njihova vprašanja ali celo rešitve in napotke za nadaljnje življenje. Čeprav to je lahko tudi del procesa coachinga pa verjetno klienti najbolj zaupajo rešitvam, do katerih se (s strokovno pomočjo) dokopljejo sami. Ko klient postavi vprašanje, je večji del odgovora pogosto že v njem. Samo do tja se mora še dokopati ali ga sprejeti. In tu lahko coach s tehniko zrcaljenja ali povzemanja pomaga da klient pride sam do svojega odgovora na lastno dilemo oz s svojo polno prisotnostjo postane kanal do modrosti, ki je že v klientu.

V večini sodobnih terapevtskih in coaching pristopih terapevt in coach ne dajeta odgovorov in rešitev na klientova vprašanja ampak z intervencijami in vprašanji pomagata klientu, da sam najde pot naprej. Zavestno poslušanje in marsikje tudi zrcaljenje in povzemanje, je del osnovnih spretnosti, ki se jih morata terapevt in coach naučiti že v začetkih usposabljanja. Obenem pa odgovorni terapevt in coach izpopolnjuje veščino lastne polne prisotnosti za klienta skozi vse trajanje svojega delovanja.

S tem namenom želimo v tem prispevku podrobneje obnoviti pogled na zrcaljenje in povzemanje, na na videz najbolj preprosto tehniko, ki pa ima mogočne učinke. Žal pa je po našem mnenju ta tehnika včasih prav zaradi te navidezne preprostosti neupravičeno zapostavljena in podcenjena. Poleg tega pa iz izkušenj pri šolanju Imago terapevtov in facilitatorjev vidimo, da je zrcaljenje/povzemanje tudi za terapevte, facilitatorje, moderatorje in coache lahko zelo težak zalogaj. Kaj torej uporaba zrcaljenja in povzemanja naredi oz omogoči v dialogu oz v procesu coachinga?

Usmeritev k klientu

Ko se nevezano pogovarjamo, klepetamo običajno poslušamo stvari, ki nas zanimajo, ko pa nas nekaj ne zanima več, nam misel pogosto odtava. Če želimo obdržati stik, kaj hitro napeljemo pogovor na nam zanimivo temo ali pa povežemo izkušnjo sogovornika s kako lastno izkušnjo in začnemo govoriti o sebi. Ko nam sogovornik razlaga kakšno svojo težavo mu hitro postrežemo z rešitvijo ali zgodbo, kako smo sami rešiti podoben problem. Če pa sogovornik pove kaj, s čemer se ne strinjamo, pa je za nas pomembno da jasno povemo svoje mnenje. V primeru, ko pa nas drugi obtožuje pa lahko v tišini pripravljamo opravičilo in ko je pravi trenutek, preidemo v protinapad. V vsakem primeru nehamo poslušati in z besedo »ampak« razvrednotimo slišano od sogovornika.

Seveda se to izkušenim coachem v procesu coacihinga ne dogaja. Pa res ne? Tudi v procesu coachinga se coach srečuje z lastnimi zgodbami. V vsako srečanje nosimo lastne vrednote, izkušnje, predsodke… Ko klient razlaga svojo situacijo, ali se nam pogosto v mislih ne pojavi rešitev, ki bi po našem mnenju takoj rešila klientov problem? Ali se morda tudi ne srečamo z odpori in sodbami do klientovih vedenj? Kamorkoli gremo, nosimo sebe s seboj. In zrcaljenje predstavlja neke vrste možganski trik, s katerim prelisičimo lastne možgane, da ostanejo pri klientu in se ne potopijo v lastne zgodbe. Ko si na začetku pogovora zadenemo nalogo, da bomo vseke toliko časa oz na koncu vsakega vsebinskega sklopa naredili kratek povzetek tega, kar nam je klient povedal, s tem prisilimo lastno pozornost, da ostane pri klientu. Naš um pač ne morebiti polno pozoren na več stvari na enkrat. In z zrcaljenjem usmerimo našo pozornost k klientu.

Vzpostavitev zaupanja

»Pred menoj sedi, gleda me v oči, ne ugovarja mi, ne razlaga mi, kaj bi moral storiti, me posluša in na koncu še ponovi, kaj sem povedal in to celo z mojimi besedami. Potem me pa vpraša, če me je prav razumel in mi reče: »Povej mi več!« Ta človek se pa res zanima zame.«

Takole iz konkretnih povratnih informacij klientov lahko opišemo psihološki proces, ki se nezavedno dogaja, ko coach uporabi tehniko zrcaljenja. Ko coach popolnoma odprto in neobremenjen s svojimi lastnimi načrti sprejema klienta, za njim ponovi njegove besede, gibe, geste, ton glasu…se nezavedno vzpostavi zaupanje. Zrcalni nevroni prepoznajo »domač teren« in varno je povedati več.

Poenotenje razumevanja

Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste komu kaj naročili, kaj naj stori, in da je nato, kljub temu, da je rekel, da razume nalogo, naredil po svoje ali celo nasprotno od tega, kar ste vi mislili, da ste mu naročili?

Zrcaljenje ali povzemanje ima funkcijo poenotenja razumevanja. S tem, ko preverimo, kaj in kako smo razumeli drugo stran, s tem damo drugi strani povratno informacijo o našem lastnem razumevanju. S tem preverimo tudi sebe, ali smo res razumeli povedano vsebino. Obenem pa tudi govorec lahko preveri sebe, ali je bil dovolj jasen v povedanem.

To se najlepše pokaže pri dajanju navodil v skupini. Kljub temu, da navodila trikrat ponovimo, nekateri še vedno ne bodo naredili tako, kot bi morali. Če mi ponovimo, to še vedno ne pomeni, da nas je drugi slišal. Šele ko drugi, to je sprejemnik navodil, pove, kako je razumel, da mora določeno zadevo opraviti, vemo kaj lahko najverjetneje pričakujemo od njega.

Jasnost vprašanja

Klienti pogosto pridejo na srečanje z nejasno sliko o sebi in včasih celo ne znajo vprašati na način, da bi lahko prišli do jasnega odgovora. Tu sploh ne želim zmanjševati pomena postavljanja vprašanj s strani coacha, ker pogosto lahko že samo ponavljanje dilem in razmišljanj s strani coacha pripelje klienta do tega, da bo samega sebe bolj razumel. Klient ob tem, ko sliši svoje besede skozi usta drugega, namreč včasih šele zares sliši samega sebe. Klientu se lahko ob tem, ko sliši sebe, zastavi vprašanje, če je to res, kar je povedal, ali je res tako mislil. Lahko se mu kak problem ali situacija ob tem, ko je prišla iz ust drugega, sploh ne zdi več tako katastrofalna, ali pa jo lahko vidi z drugega zornega kota.

Skratka, z zrcaljenjem in s podpornimi vprašanji lahko klienta pripeljemo do tega, da bo sploh znal jasno postaviti vprašanje samemu sebi.

Poglabljanje

Z uporabo zrcaljenja pa lahko pripeljemo klienta tudi do tega, da se dotakne globljih nivojev v samemu sebi. Seveda pa tu ne smemo ostati pri zrcaljenju samo kot tehniki. Zrcaljenje pomeni najprej iskreno zanimanje za klienta. Brez tega je zrcaljenje samo papagajsko ponavljanje besed in klient to hitro sprevidi in ostane na kognitivnem nivoju ali pa se celo umakne. Naslednji korak v zavestnem dialogu je validacija. To pomeni, da se moramo kot coach zares potruditi, da razumemo klienta z njegovega stališča, z njegovo logiko. Ker vsako vedenje, vsaka beseda, ki jo izrečemo, ima za tistega, ki jo izreče tisti trenutek neko logiko. Šele ko se iskreno, brez sodbe, potrudimo razumeti klienta, bo to odprlo v klientu prostor, da bo lahko naredil korak naprej k razumevanju samega sebe morda še korak globlje. In ko kot coach odprto začutimo stisko klienta, ko smo do njega empatični in to tudi pokažemo, je za klienta dovolj varno raziskati tudi kake bolj boleče ali celo temačne dele samega sebe.

Tu nam poleg besednega in nebesednega zrcaljenja besed, gibov, tona, čustvenega naboja… pomagajo tudi vprašanja in dajanje iztočnic kot so »In takrat se počutim… In to mi pomeni… In takrat se moje telo odziva tako, da…« Potem pa sedimo v tišini in damo klientu čas, da pride v stik s sabo. Spodbujamo ga, da govori o svojih čustvih, bolečinah, preteklih izkušnjah… lahko v tišini ali pa samo z zrcaljenjem ključnih besed ali stanj. Zrcaljenje spodbuja asociacije in odpira nove povezave. In vzpostavljeno zaupanje da klientu varnost da v raziskovanju svojih bolečin ni sam in ga spodbudi, da naredi še kak korak globlje.

Vse to pa seveda ne pomeni, da se s klientom in njegovo logiko razumevanja stvari strinjamo. S poglabljanjem in večjim razumevanjem lahko lažje najdemo klientove zablode ali rušilna prepričanja in tako lahko v naslednjih fazah coachinga klienta še jasneje soočimo s tem.

Jasnost odgovora

Včasih se zgodi, da na koncu coaching srečanja, ko koach odzrcali neko klientovo spoznanje ali sklep, klient reče, da je vse to že vedel, da je že sam prišel, do tega, da bi moral to in to storiti… samo, da je rabil neko potrditev.

Najpogosteje to pomeni, da je klientu sedaj neka odločitev jasnejša. V tej odločitvi, za katero je morda že prej implicitno vedel, da jo bo moral sprejeti, sedaj vidi neko logiko. Razume razloge, ki so botrovali tej odločitvi, razume svojo lastno notranjo dinamiko, ki je pripeljala do te odločitve. Odločitve tudi lažje poveže s svojimi ključnimi vrednotami, ki predstavljajo temelj te odločitve. In lažje si predstavlja rezultate in posledice svoje odločitve ali pa tudi posledice neodločitve oz nadaljevanja dosedanjega načina življenja.

Čas

Zrcaljenje in povzemanje potrebuje čas. To lahko interpretiramo kot slabost, saj nam časa pogosto primanjkuje, klientom pa tudi coachem se mudi k zaključkom in k delu… Po drugi strani pa to pomeni, da uporaba te tehnike dejansko da čas tako klientu kot tudi coachu. S povzemanjem damo možganom čas, da informacijo, ki jo slišimo (coach sliši izjavo od klienta in klient svojo lastno izjavo iz ust coacha) predelajo in umestijo. Spoznanje se mora usesti, prebaviti… Proces tako poteka počasi, brez naglice in s tem tudi coach dobi dovolj časa, da se sprosti morebitne napetosti storilnostne naravnanosti. Zrcaljenje da tudi čas, da se coach lahko zave morebitnih procesov, ki paralelno potekajo v njem samem. Da jih da na stran, jih parkira za lastno supervizijo in se brez lastnih kontratransfernih teženj ali predsodkov odpravi naprej poslušati klienta. S tem tudi odvzamemo težo in preveliko odgovornost s coachevih ramen, saj ni vse odvisno od coacha. Ko coach namreč dobro celostno odzrcali ključne klientove stiske, bo klient sam dal iztočnico za naprej oz pripeljal lastni proces zorenja do ključnih spoznanj.

Kako pa lahko zrcaljenje in povzemanje uporabimo v individualnem procesu coachinga, v dvojicah ali skupinah?

Osnova je Imago dialog

Osnovno orodje, ki izhaja iz principov Imago terapije, je zavestni Imago dialog. VImagu je bilo prvo področje uporabe partnerske terapija, vendar so zaradi svoje uporabnosti principi Imago dialoga našli svoje domovanje tako v individualni terapiji, individualnem in skupinskem coachingu, facilitiranju in moderiranju skupin, družinski terapiji in svetovanju kot tudi v pedagoških procesih in vzgoji.

Osnova Imago dialoga je zrcaljenje, kjer »sprejemnik« skoraj dobesedno (v smiselnih in obvladljivih vsebinskih sklopih) ponavlja to, kar mu »oddajnik« pove. Na koncu daljšega sklopa sprejemnik naredi kratek povzetek slišanega.

Drugi del ZPD je validacija. Partnerju, »oddajniku« s tem, ko mu povemo, da ga razumemo, potrdimo, da ima to, kar govori z njegovega stališča smisel, da sprejemamo njegovo vrednost. S tem priznamo, da je na situacijo možnih več pogledov in da je možnih več resnic. Razumevanje še ne pomeni strinjanje – pomeni pa priznavanje drugačnosti. Validacija je korak, s katerim par stopi ven iz simbioze in tako enemu kot drugemu pogledu da veljavo.

Tretji del ZPD je empatija. Empatija je sposobnost predstavljanja, kako bi se partner lahko počutil, kadar govori in doživlja situacijo o kateri je govoril. Je sposobnost predstavljanja njegovih občutkov o dani situaciji. In ti se razlikujejo od občutkov, ki bi jih poslušalec imel v isti situaciji. Empatija povzroči, da se par zopet tudi čustveno zbliža. In potem pride varnost in s tem tudi odprtost za drugačnost in za spremembe.

Tudi v procesu individualne terapije, coachinga ali dela s skupino je empatija pomemben del, saj vzbudi varnost, poveča zaupanje, zniža obrambe klienta in z zavedanjem, da je sogovorniku (coachu) mar za tebe, da moč za spremembe.

Uporaba zavestnega Imago dialoga v individualnem coachingu

Opis vseh podrobnosti, vseh korakov in vseh možnosti uporabe Imago dialoga bi presegal namen tega prispevka. Zato se bomo osredotočili na nekaj najpomembnejših.

Glavni koraki

Klienti najpogosteje začno (oz bi začeli) srečanje s tem, kaj je narobe, kje so problemi in vprašanji, kako najti rešitev. V Imago procesu srečanje (tako individualno kot v dvojicah in skupinsko) začnemo z zahvaljevanjem. Klientov fokus obrnemo na pozitivne izkušnje in na lastne vire s tem, da najprej opiše Kaj je dobro (nivo vedenja, dogodka), nato S katero kvaliteto v sebi je (bil) ob tem v stiku, Kakšen pomen daje temu in Kakšen je (bil) njegov čustveni odziv. S tem naredimo bazo za gledanje vase. Ob vsem tem, ko daje coach klientu iztočnice, ga ob njegovih odgovorih že v prvem srečanju dobesedno zrcali.

Naslednji korak je sama tema, ki jo je klient prinesel na srečanje. Coach daje iztočnice, vendar se premakne z nivoja zgodbe globlje, na nivo klientovih čustev, potreb in hrepenenj. Vse to uspe izvesti s iztočnicami za poglabljanje, dobesednim zrcaljenjem, tišino in občasnimi vodenimi poglabljanji (vizualizacijo, meditacijo). S povzetkom, validacijo in empatijo klienta coach počasi pripelje iz globine potreb in hrepenenj nazaj na nivo aktivnosti. Tu lahko coach poda še kako tehnično sugestijo ali svoj pogled na klientovo situacijo. Zadnji korak pa je seveda pregled, kaj sem se naučil. Klient poskuša povzeti kaj je njegovo ključno spoznanje o sebi, kaj se je naučil o situaciji in kaj bo njegov sledeči konkretni in dosegljivi korak. In vse to spremlja coachevo zrcaljenje klienta.

Različni modeli tega pristopa se uporabljajo tako v individualnem coachingu, kot tudi v skupinah, kjer lahko npr v podjetjih zaposlene učimo, da si med seboj pomagajo pri iskanju rešitev za kake konkretne probleme.

»Ekspertni dialog«

Eden od najpreprostejših načinov je t.i. »Ekspertni dialog« kjer v paru sodelavca lahko obdelata konkretno vprašanje, s katerim se eden ali drugi trenutno srečuje. Osnovni pogoj, da tak način dela uspe, je striktno držanje strukture – eden je v vlogi Eksperta – to je tisti, ki ima vprašanje (in ima tudi že večino odgovora v sebi – zato je Ekspert), drugi pa daje iztočnice, posluša in zrcali. In nič več. To pomeni, da ne komentira, ne daje pripomb, ne daje svojih rešitev…

Proces teče na sledeči način:

korak

Ekspert: Pove svoje vprašanje:

»Moje vprašanje je…«

korak

Poslušalec: Odzrcali Ekspertovo vprašanje in mu da iztočnico:

»Moj odgovor na moje lastno vprašanje je…«