Ne eni od nedavnih delavnic o čuječnosti se je ob nekaterih mojih smelih trditvah o vplivu meditacije na telo vnela kar vroča dabata. Posledice te debate so bile, vsaj po mojem mnenju, zelo koristne.

Po delavnici sem videl samega sebe, da ko v žaru navdušenja kaj razlagam, da znam včasih kako trditev zelo poenostaviti ali kak zaključek preveč potencirati. Ko predavam o zadevah, ki so izkustvene, lahko marsikaj povem zelo suvereno. Tudi ko interpretiram raziskave, ki so z družboslovnega področja, in so mi kot psihologu blizu, znam razumeti povezave in tudi omejitve, ki jih dobimo v zaključkih. Vidim pa, da naletim na problem, če interpretiram raziskave, ki jih ne razumem. Če gredo zaključki v prid mojim tezam, jih včasih vzamem kot suho zlato. V takem primeru je najbolje, da se zadeve lotim resno in študiozno (in še vedno z veliko mero dvoma v lastno poznavanje tematike) ali pa da preprosto ne interpretiram zadev, ki jih ne razumem. Evo, priložnost za čuječi trenutek je povsod in za vsakogar, tudi za učitelje čuječnosti 🙂 (Oz predvsem za njih.)

Eden od udeležencev mi po delavnici poslal nekaj povezav in člankov, ki prikazujejo kako kompleksno je delovanje našega telesa in kako malo še vemo o povezavah med telesom in našo psiho. Vseeno pa je jasno, da na procese v telesu vpliva stres in da na zmanjševanje le tega lahko vplivamo s čuječnostno prakso.

Tako v razmislek in spodbudo objavljam povezavo na zelo zanimiv govor The science of cells that never get old od Elizabeth Blackburn – sodobitnice Nobelove nagrade, za odkritje encima telomeraze, ki vpliva na rast telomer. V članku Can Meditation Really Slow Ageing? je gornji video še dodatno obdelan. Spodaj pripenjam še znanstveni članek, ki govori o možnih in zapletenih povezavah med meditacijo in aktivnostjo telomer. Zelo priporočam da preberete vsaj povzetek. Členek Brain, Behavior, and Immunity