Tudi v letu 2022 bomo skupaj s Planetom GV izvedli Pogajalsko akademijo. Železni repertoar (katerega vsebina in način izvedbe se sicer prilagaja trenutnim razmeram), očitno učinkovito in uspešno deluje. Ponovno bomo ugotavljali, katerih pet načel moramo uporabiti, da najdemo skupni jezik s sogovornikom. In to tudi takrat, ko se z njim ne strinjamo. To je v današnjih časih, ko smo vse bolj razdvojeni, še posebej potrebno, če želimo sobivati in tvorno sodelovati tako v poslu kot v osebnih odnosih.
Več o Pogajalski akademiji (datumi, ure, razpored vsebine) si lahko pogledate na strani Planeta GV, malo več vsebine po posameznih modulih pa tukaj.
Sam sem bil še do nekaj dni nazaj zelo optimističen. Ukrepi, kot je socialna izolacija, so se mi zdeli pretiravanje in brez veze.
No, ko sem prebral članek, ki ga prilagam https://medium.com/@tomaspueyo/coronavirus-act-today-or-people-will-die-f4d3d9cd99ca , sem mnenje zelo spremenil. Členek je napisal Tomas Pueyo, mladi magister strojništva iz univerze Stanford. Po drugem branju sem vklopil svoje izkušnje iz moje raziskovalno-statistične zgodovine in naredil tudi sam nekaj izračunov. Jasno mi je bilo, da je samoizolacija edini možni način, da zaustavimo epidemijo in preprečimo zlom zdravstvenega sistema. Kako bi zlom zdravstvenega sistema lahko izgledal, slikovito opisuje priložena slika.
Po teh izračunih samo upam, da so bili nekateri ukrepi (zaprtje šol in vrtcev, javnega transporta, podjetij, ki niso vitalnega pomena za delovanje družbe) še pravočasni. Kakorkoli, v nekaj dneh se bo število obolelih povečevalo saj je zamik od infekcije do manifestacije simptomov od 5 do 14 dni. To pomeni, da je po mojih izračunih (baziranih na ocenah in faktorjih iz gornjega članka) ta trenutek v Sloveniji od 1300 do 5900 oseb. Morda teh številk ne bomo slišali, ker je vlada spremenila način testiranja in bomo slišali samo število tistih, ki so sprejetih v bolnice.
Ocenjujem da bo v 5 – 14 dneh v bolnišnicah od 200 do 1100 oseb in od tega jih bo respiratorjih od 33 do 150. Glede na zamik oz inkubacijsko dobo predvidevam, da se bo to zgodilo ne glede na to, da se javno življenje z jutrišnjim dnem ustavlja in tudi ob predpostavki, da bodo vsi ljudje to upoštevali. Upam, da se bodo uresničile optimistične napovedi saj bi po mojih najbolj pesimistični napovedi v roku 14 dni umrlo skoraj 300 ljudi, po optimističnih pa cca 10.
In zelo si želim, da se motim in da pretiravam. Pa lep pozdrav in najboljša socialna distanca je socialna izolacija.
Je vojna preostra beseda? Mislim, da ne. Praktično čez noč se je svet spremenil. Moj urnik, prenapolnjen s predavanji, delavnicami, mediacijami… se je izpraznil in na koledarju zeva velika praznina. Vsak dan gledamo, kako se gibljejo številke obolelih in poslušamo zdravstvenega ministra tako, kot smo junija 1991 poslušali Jelka Kacina, ko je bil na TV glavni v vojni za Slovenijo. In upamo, da bo smrtnih žrtev manj, kot jih je bilo takrat. Da smo v vojni, me je hitro prepričal intervju z Dr Richardom Hatchettom, ki zelo jasno razloži, kaj lahko pričakujemo. Intervju je star že skoraj en teden (6.3.2020) in ko tole berete, se je situacija že poslabšala.
Torej, smo v vojni z virusom. Kaj lahko storimo, da lahko zmagamo? Predvsem mislim, da moramo zadevo vzeti zelo zares. Tudi če se ne vidimo v skupini, ki je po zdravstvenih statistikah ogrožena, pa ima vsak od nas stike z ljudmi, ki pa so oz bi bili ob okužbi lahko ogroženi. Če samo pomislim na svojo 92 let staro mamo, ki ima že leta težave z dihanjem, mi je jasno, da če bom nevede prinesel virus do nje, da bo to morda njena zadnja pomlad.
Kaj ima čuječnost opraviti s tem? Pod besedo “čuječnost” tu ne mislim samo meditacije in opravljanje dihalnih vaj v tišini svoje sobe (čeprav bo tudi to pomagalo). Tukaj mislim na pozorno opazovanje svojega mišljenja in vedenja.
Pri mišljenju mislim predvsem na to, kako zares vzamemo nevarnost, ki jo virus povzroča in kako smo soodgovorni za širjenje okužbe. Čeprav sem sam na začetku vzel nevarnost precej na lahko, mi je jasno, da sem s svojim vedenjem (in s posredno možnim širjenjem virusa) odgovoren ne samo za svoje zdravje ampak za zdravje svojih bližnjih. Torej je najbolje poskrbeti, da se sam ne okužim. Tu se dejansko moram spremeniti svoje vedenje. Najprej bom omejil socialne in delovne stike na minimum. Kar naenkrat vidim, da lahko sestanke opravim tudi preko telefona in Skype bo končno prišel prav.
Kaj pa vedenje? Tisti, ki ste naredili tečaj čuječnosti, se verjetno spominjate vaj raziskovanje telesa, čuječe raztezanje ali čuječa hoja. Glede na to, da tudi sam učim čuječnost, te vajo občasno opravljam. Morda tudi zaradi teh vaj vidim, kako se mnogokrat nevede z rokami dotaknem obraza, nosu, ust, oči… Skratka, kako se dotikam točk, kjer z mojih rok virus preko sluznice nevede lahko prenesem v svoje telo. Že včeraj, ko sem imel zadnjo delavnico, preden se je začel val odpovedi, sem prinesel na delavnico razkužilo, udeležence sem posedel na primerno medsebojno razdaljo. Zavestno se nisem dotikal obraza in po vsakem dotiku vrat oz. predmetov okrog sebe sem si razkužil roke. Vse to je sicer zelo majhen prispevek in verjetno med nami ni bil nihče okužen. Pa vendar. V vojni je vsak izstreljen naboj pomemben.
Kaj nam bo ta epidemija prinesla? Upam, da si bomo lahko vzeli čas zase. Upam, da bomo lahko po mesecu ali dveh rekli, da tudi če se šole, vrtci in podjetja za nekaj časa ustavijo in če nas ni v službi, da se svet še vedno vrti naprej. Upam, da se bomo v tem času, ko bomo verjetno več skupaj, z najbližjimi, bolj povezali in našli vrednost v odnosih, ki jih v vsakodnevnem hitenju in boju za dobiček in uspeh pogosto spregledamo. In seveda upam, da bomo zdravi!
Predvsem pa “Brez panike”, je rekel vojak Švejk.
Pripenjam še članek Sare Brezigar, ki razkriva, kaj se lahko iz situacije s Coronavirusm naučimo za vodenje v podjetjih.
Z navdušenjem vam sporočam, da je izšel že tretji ponatis moje knjige Psihologija pogajanj.
Praktični primeri, nekaj malega teorije, kar dosti psihologije, moje osebne zgodbe (uspešne pa tudi kaka neumnost, ki sem jo storil), primeri znanih Slovenskih poslovnežev… vse to je razlog, zakaj je knjiga Psihologija pogajanj tudi najbolje prodajana knjiga založbe Planet GV in verjetno najbolje prodajana slovenska knjiga o pogajanjih.
V letu 2019 smo dvakrat izvedli Pogajalsko Akademijo za odvetnike v organizaciji Odvetniške akademije OZS. Zadeva se je prijela, odzivi so bili zelo pozitivni in tako bomo v januarju izvedli Pogajalsko Akademijo za odvetnike na Obali. Toda tokrat bo izvedba v petih modulih, saj bomo še več poudarka dali konkretnim problemom in pogajalskim situacijam, ki jih prinašajo udeleženci sami. Vključili bomo tudi kakega izkušenega odvetnika, ki bo podelil, kaj se je naučil iz svojega dela.
Spodaj si lahko preberete program Pogajalske Akademije za odvetnike.
Že nekaj časa obljubljam udeležencem pogajalskih delavnic seznam filmov, iz katerih se lahko naučimo kaj o pogajanjih. Kdor me je v zadnjem času poslušal, je morda opazil moje navdušenje nad katerim izmed filmov, naslove katerih sem napisal spodaj. V spodnjem seznamu je ducat filmov, ki sem jih izbral iz svoje obširne liste. Nisem jih razvrstil po kvaliteti ali pomembnosti, saj bi to bila zalo obširna, predvsem pa nehvaležna naloga. Vsak od filmov pokaže nekatere vidike pogajanj in zagotovo bi s tem drugim naredil »krivico«. Zato sem jih napisal kar po vrsti, tako kot so se mi pripeljali pod oko.
Vsakemu filmu na seznamu sem dodal povezavo do »trailerja« tako, da bo odločitev za ogled malo lažja. Odločil sem se, da bom približno enkrat na mesec objavil oz poslal tudi nekaj dodatnih vrstic o kateremu izmed filmov. Danes sem napisal nekaj o francoskem filmu Diplomacija, saj je eden redkih filmov, kjer se jasno vidi prehod iz tekmovalnih v sodelovala pogajanja. Zagotovo bom tudi razširil spodnji seznam, saj imam na svojem osebnem seznamu že kakih trideset pogajalskih filmov, ki so vredni ogleda.
Diplomacija – Diplomatie
Francosko nemška zgodovinska drama (2014)
Film je posnet po resničnih dogodkih, opisuje resnične osebe z imenom in priimkom. Skoraj cel film se odvija v noči od 24. na 25. avgust 1944 v pisarni nemškega poveljnika v Parizu, generala Dietricha von Choltitza v pogajanjih z Norveškim generalnim konzulom Raoulom Nordlingom. Nemci nameravajo pred prihodom zaveznikov popolnoma razrušiti cel Pariz, vključno z Louvorm, katedralo Notre Dame in mostovi preko Siene, kar bi povzročilo poplave in ogromne človeške žrtve. Norveški diplomat poskuša prepričati nemškega generala naj tega ne stori. Izjemno je prikazan generalov notranji boj predvsem pa tudi Norvežanova spretnost, da je ugotovil, kje so ovire, da general noče preklicati povelja po razrušenju Pariza. Šele, ko ugotovi, da ima general popolnoma osebne razloge, da uboga izrecne Hitlerjeve ukaze, lahko pogajanja naredijo korak naprej. Tu se jasno vidijo nivoji pogajanj – tehnični – psihološki, socialni in kakšno vlogo igrajo skupne vrednote pogajalcev. Šele ko Norvežan s pomočjo francoskega odpora zagotovi nemškemu generalu, da bo njegova družina v Berlinu varna, se pogajanja prevesijo. Ampak, da si ne boste prekmalu oddahnili ne bom povedal vsega, ker tu šeni konec. Vemo pa, da Notre Dame še stoji in da Pariz ni bil razrušen. Norveški diplomat je po vojni dobil odlikovanje za ta pogajanja, vendar je to odlikovanje prenesel tudi na generala Choltitza, saj je on s svojo odločitvijo dejansko bistveno več tvegal.
Zelo toplo priporočam ogled tega filma, ki vas bo držal v napetosti do zadnjem minute.
V nedeljo 2.7.2017 smo zaključili četrti del treninga za Imago facilitatorje. Trening sta vodila Imago trenerja Evalin in Klaus Brehm z Dunaja. Midva z Meto sva, skupaj s še štirimi kolegi, sodelovala kot asistenta. Bilo je močno, globoko, ustvarili smo nove (tudi prijateljske) vezi… Celoten trening ni bil samo proces učenja, temveč proces celostne osebne in profesionalne rasti. In z gotovostjo lahko rečem, da za vse, tako udeležence kot tudi asistente. Bilo pa je tudi zelo zabavno, kot lahko vidite na sliki s piknika.
Sedaj pa za nekaj čas zaključujem s profesionalnim delom in grem skupaj z ženo … na lepše.
Z današnjim dnevom začenjam z novo delavnico Čuječnost v poslovnem svetu. Kar nekaj let sem se pripravljal na to, sedaj pa sem tako v sebi kot tudi pri naročnikih našel dovolj podpore, da naredim ta korak. Ko gledam nazaj, vidim, da čuječnost uvajam v svoje delavnice že skoraj petnajst let. Upodabljam meditacije, vodene vizualizacije, vaje zavestnega dihanja, učim zavestnega pogovora, gledanja vase, sočutja do sebe in drugega, nepresojajočega zavedanja… kar je vse čuječnost. Samo do sedaj tega nisem imenoval s tem imenom in nisem “zapakiral” v svojo delavnico. Če koga zanima več, naj klikne TUKAJ>>.
Pred kratkim so me iz zavarovalnice Triglav prosili za intervju v internem glasilu o pohvali na delovnem mestu. Z veseljem sem jim odgovoril na vprašanja. Moje odgovore so objavili kot del širšega prispevka. Spodaj objavljam intervju v prvotni obliki.
»Lovite sodelavce« na pozitivnih vedenjih
Rudi Tavčar, univ. dipl. psih., MBA
• Zakaj ljudje potrebujemo pohvalo tudi na delovnem mestu?
o V nas so genetsko »zapečene« potrebe po tem, da smo sprejeti, ljubljeni, spoštovani, da se počutimo kompetentne, sposobne … Vse to dobimo s pohvalo. Ko nas vodja pohvali, s tem najprej vemo, da nas je opazil. No, to da nas je opazil, vemo tudi, ko nas kritizira (smeh), vendar ko nas pohvali, vemo, da ceni nas ali naše vedenje. S tem nam da vedeti, da je to, kar počnemo, pomembno, da smo mu pomembni in da mu ni vseeno za nas. Tako se dvigne občutek naše lastne vrednosti, poveča se motivacija in imamo tudi več energije za nadaljnje delo. Raziskave podjetja Gallup, ki jih izvajajo že desetletja, jasno kažejo, da je eden najboljših elementov za napovedovanje uspešnosti zaposlenih, Nadaljuj z branjem →
