Na Društvu mediatorjev Slovenije smo pripravili promocijski film o mediaciji in poleg tega še celoten film z igrano mediacijo. Promocijski film (3 min) govori o prednostih mediacije, v igrani mediaciji (film traja uro in pol) pa boste lahko videli, kako dejansko izgleda mediacija v praksi. Vabim vas k ogledu.
Promocijski fimo o mediaciji:
Igrana mediacija, posneta na konferenci o mediaciji:
Za vse informacije o izobraževanjih za mediatorje obiščite spletno stran Društva mediatorjev Slovenije.
Najboljša sovražnika – The Best of Enemies (2019)
Ponovno film, ki je bil posnet po resničnih dogodkih, ki so se zgodili v Ameriški zvezni državi Južna Karolina. V letu 1971 pogori osnovna šola, kjer se šolajo črnski otroci. Starši teh otrok zahtevajo, da naj se do zaključka prenove šole njihovi otroci šolajo skupaj z belimi, kar pa je za zelo rasno razdeljeno mesto nezaslišano. Za integracijo otrok v šoli se najbolj bori črna aktivistka Amy Atwater, njen največji nasprotnik pa je je predsednik lokalnega Klu Kluks Klana C.P. Ellis. Zadeva gre na sodišče toda vrhovni sodnik ki bi moral odločiti v prid integraciji se (iz strahu) odloči, da naj se meščani sami odločijo o tem in to s pomočjo postopka imenovanega »charrette«. V tem procesu so različne interesne skupine (tudi Klu Kluks Klan) s pomočjo facilitatorja oz. moderatorja predstavile svoje poglede na problematiko pa tudi svoje skrbi in strahove. Moderator pa je z dvema podpredsednikoma ta proces vodil tako, da so se med seboj slišali.
V filmu je več ključnih dogodkov, ki so se res zgodili, kot v intervjuju pravi Bill Riddick (https://www.newsobserver.com/news/local/article228417994.html), ki je vodil to desetdnevno sestankovanje zelo sprtih strani. Najprej je za podpredsednika izbral najbolj vplivni osebi najbolj sprtih strani in to Amy Atwater in C.P.Ellisa. Oba sta se na začetku upirala sodelovanju vendar, ker nista hotela, da bi o »njuni« stvari odločali drugi, sta pristala na sopredsedovanje. Pri tem pa sta seveda morala sodelovati da sta sploh lahko omogočila, da so pogledi njihove strani bili slišani. Drugi ključni moment je bil, ko je eden od črnskih aktivistov C.P.Ellisa imenoval brata, ker je je bil le ta iskren in pošten, ko je govoril o svojih skrbeh in se je z njim celo strinjal, da so nekatere skrbi realne. Stopil je čez most na njegovo stran. Poleg tega pa sta se Amy Atwatter in C.P. Ellis začela spoznavati tudi kot osebi. Oba s svojimi osebnimi težavami, ki niso med belimi in črnimi čisto nič različne. In ko C.P.Ellis spozna, za dejansko ni razlike med njimi, da bi pač vsi radi kar najboljše za sebe in svoje otroke, se zgodi dramatičen preobrat, ko ob zaključnem glasovanju pred polno občinsko dvorano raztrga svojo člansko izkaznico Klu Kluks Klana.
Film se seveda ne konča kar takoj s happy endom, vendar naj vas pomirim, da na koncu vsi preživijo 🙂 .
Dve stvari se mi zdita pri tej zgodbi zelo pomembni.
Prva je to, da samo če pridemo čez most, na drugo stran, samo če smo sposobni pogledati, kako naš sovražnik vidi to situacijo in to z njegovimi očmi, ga lahko vidimo kot človeka in ne več kot hudiča ali manjvrednega, da se z njim sploh pogovarjam. In ko sva enkrat na istem nivoju, sva sogovornika, sodelavca pri reševanju skupnega problema.
Druga stvar pa je pomembnost postopka, držanje strukture, vodenje procesa. Kako je Bill Rididick vodil ta proces je filmu sicer bolj v ozadju, vendar je Charrette proces, ko v več stopnjah različne ciljne skupine s sodelovalnimi procesi raziskujejo globlje vzroke nesoglasij in oblikujejo kar se da soglasne zaključke za nadaljnje sobivanje. Proces se uporablja pri prostorskem planiranju ali razvoju neke skupnosti, v tem primeru pa je bil uporabljen pri iskanju rešitve za šolanje otrok. (več na https://en.wikipedia.org/wiki/Charrette, https://www.canr.msu.edu/nci/ ) Podobne procese uporabljam tudi na mediacijah, kjer z Imago skupinologom lahko »sovražniki« končno povedo svoje najgloblje želje in strahove in so tudi slišani (https://imagoslovenija.si/za-terapevte/facilitatorji/). Posledica je, da so bolj odprti za predloge druge strani in da lažje popuščajo pri svojih, včasih neracionalnih zahtevah.
Torej, oglejte si ta film, pripenjam pa še povezavo na trailer. https://www.imdb.com/title/tt4807408/
Že nekaj časa obljubljam udeležencem pogajalskih delavnic seznam filmov, iz katerih se lahko naučimo kaj o pogajanjih. Kdor me je v zadnjem času poslušal, je morda opazil moje navdušenje nad katerim izmed filmov, naslove katerih sem napisal spodaj. V spodnjem seznamu je ducat filmov, ki sem jih izbral iz svoje obširne liste. Nisem jih razvrstil po kvaliteti ali pomembnosti, saj bi to bila zalo obširna, predvsem pa nehvaležna naloga. Vsak od filmov pokaže nekatere vidike pogajanj in zagotovo bi s tem drugim naredil »krivico«. Zato sem jih napisal kar po vrsti, tako kot so se mi pripeljali pod oko.
Vsakemu filmu na seznamu sem dodal povezavo do »trailerja« tako, da bo odločitev za ogled malo lažja. Odločil sem se, da bom približno enkrat na mesec objavil oz poslal tudi nekaj dodatnih vrstic o kateremu izmed filmov. Danes sem napisal nekaj o francoskem filmu Diplomacija, saj je eden redkih filmov, kjer se jasno vidi prehod iz tekmovalnih v sodelovala pogajanja. Zagotovo bom tudi razširil spodnji seznam, saj imam na svojem osebnem seznamu že kakih trideset pogajalskih filmov, ki so vredni ogleda.
Tukaj je torej prvi seznam:
Diplomacija – Diplomatie
Francosko nemška zgodovinska drama (2014)
Film je posnet po resničnih dogodkih, opisuje resnične osebe z imenom in priimkom. Skoraj cel film se odvija v noči od 24. na 25. avgust 1944 v pisarni nemškega poveljnika v Parizu, generala Dietricha von Choltitza v pogajanjih z Norveškim generalnim konzulom Raoulom Nordlingom. Nemci nameravajo pred prihodom zaveznikov popolnoma razrušiti cel Pariz, vključno z Louvorm, katedralo Notre Dame in mostovi preko Siene, kar bi povzročilo poplave in ogromne človeške žrtve. Norveški diplomat poskuša prepričati nemškega generala naj tega ne stori. Izjemno je prikazan generalov notranji boj predvsem pa tudi Norvežanova spretnost, da je ugotovil, kje so ovire, da general noče preklicati povelja po razrušenju Pariza. Šele, ko ugotovi, da ima general popolnoma osebne razloge, da uboga izrecne Hitlerjeve ukaze, lahko pogajanja naredijo korak naprej. Tu se jasno vidijo nivoji pogajanj – tehnični – psihološki, socialni in kakšno vlogo igrajo skupne vrednote pogajalcev. Šele ko Norvežan s pomočjo francoskega odpora zagotovi nemškemu generalu, da bo njegova družina v Berlinu varna, se pogajanja prevesijo. Ampak, da si ne boste prekmalu oddahnili ne bom povedal vsega, ker tu šeni konec. Vemo pa, da Notre Dame še stoji in da Pariz ni bil razrušen. Norveški diplomat je po vojni dobil odlikovanje za ta pogajanja, vendar je to odlikovanje prenesel tudi na generala Choltitza, saj je on s svojo odločitvijo dejansko bistveno več tvegal.
Zelo toplo priporočam ogled tega filma, ki vas bo držal v napetosti do zadnjem minute.
Povezava na oddajo Vroči mikrofon http://val202.rtvslo.si/2017/04/vroci-mikrofon-83/ , kjer sem govoril o tem, kako spoštljivi odnosi in sprejemanje različnosti v timu pomagajo vzpostaviti zaupanje in povečajo učinkovitost.
V oddaji Moj dan me je voditeljica vprašala kaj sem se naučil pri vzgoji svojih otrok. Mislim, da več kot iz vsake knjige.
S tem napovednikom so na Valu 202 naslovili oddajo Nedeljski gost, v kateri je Danila Hradelj Kupljen 6.9.2015 naredila intervju z menoj. Imel sem že veliko intervjujev vendar imam občutek, da se ni še noben novinar tako dobro pripravi na pogovor z mano. O meni je vedela stvari, ki sem jih že sam pozabil 🙂
Če vas zanima, lahko intervju slišite TU>>
Je to sploh možno? O tem sem govoril na strateški konferenci Vzajemne. Mnogi mislijo, da se to da. Tudijaz tako mislim. Kako? Poglejte si spodnji posnetek predavanja!
Konec novembra sva skupaj z ženo v vrtcu Sončni žarek v Škofji Loki imela predavanje, v katerem sva govorila o konfliktih in tudi o tem, kako konflikti z otroci pritisnejo na naše stare travme in nam s tem seveda pomagajo, da kakšno tudi predelamo in osebno zrastemo. Predavanje je posneto in si ga lahko ogledate spodaj.
Pred leti, ko sva z Meto začela s prakso Imago terapije sva se v valu začetnega navdušenja šalila, da bova nekoč imela predavanje o Imagu v Cankarjevem domu. No, to se je res uresničilo. V torek 21. januarja sva imela pred skoraj polno Linhartovo dvorano predavanje na temo Partnerski odnosi v luči Imago terapije in pozitivne psihologije. Moram priznati, da sem kljub dolgoletnim predavateljskim izkušnjam imel tremo. Saj veste, to je le Cankarjev dom!
Ponovno mi je bilo kristalno jasno, da stvari doživljamo glede na to, kakršen pomen jim dajemo. Pripravila sva se, predstavitev, slike, kdo bo kaj povedal… pa sem imel vseeno na začetku malo cmoka v grlu. Toda, ko sva stopila pred ljudi, je takoj steklo. FLOW… Kot vedno sva pripravila več kot sva lahko povedala, ampak to je pač eden od mojih varnostnih mehanizmov 🙂 Na koncu sva dobila ogromno pohval, mailov… Očitno je bilo za udeležence predavanje vsaj zanimivo in upam tudi koristno. Sicer sva pa zelo malo govorila o teoriji ampak o svojih lastnih izkušnjah in o tem kako se sama spoprijemava oz. uživava v izzivih partnerstva.
Poglejte si video, lahko pa si tudi naložite predstavitev.
Partnerski odnosi v luči Imago terapije in pozitivne psihologije
Meta Tavčar, Rudi Tavčar
Na svoji spletni strani sicer ne objavljam redno oddaj, ki jih imava skupaj z ženo na TV Vaš kanal, toda na tokratno oddajo sva dobila še več pozitivnih komentarjev kot običajno. Zato jo objavljam še tu. Oglejte si, kako to izgleda po triintridesetih letih 🙂