Včeraj sem prebral knjigo Miguela Serana, Herman Hesse in C.G. Jung. Avtor – Čilski pisatelj in pesnik – opisuje svoje prijateljevanje in dopisovanje z obema možema v zadnjih letih njunega življenja. Knjiga me je prevzela čeprav sem ji na trenutke težko sledil. V mladosti me je navduševal Hessejev Stepni volk, Demian, Narcis in Zlatoust predvsem pa Siddharta. Ta knjiga me je vrnila trideset let nazaj. Poleg tega mi je ponovno odprla vprašanja o arhetipih, nezavednem in življenju po smrti. To so vprašanja (in odgovori) ki so si jih ti trije možje izmenjavali v svoji korespondenci.

Najbolj mi je bil všeč Jungovo zapis: “Sledi svoji volji in tisti poti, o kateri ti izkustvo govori, da sta tvoji, to je resničnemu izrazu svoje individualnosti. Ker se nihče ne more zavedeti svoje individualnost, če ni tesno in odgovorno povezan s soljudmi, se ne umika v egoistično pustinjo, ko se tudi odkriti samega sebe… ” To in še drugi deli njegovega zadnjega pisma avtorju, mi je dalo ponovno potrditev, da ne moreš priti do sebe, če se ne poglabljaš vase, vendar smo v odgovornem odnosu do drugih in do vsega stvarstva.

Zelo priporočam!

Več o Jungu:  http://en.wikipedia.org/wiki/Carl_Jung