Arhiv za kategorijo: Razmišljanja

Webinar Pogajanja in konflikti 1. del

V sklopu projekta www.mojeznanje.si bom izvedel nekaj brezplačnih webinarjev, ki jih bom podelil tudi na svoji spletni strani. Začeli bomo s Pogajanji in konflikti, nadaljevali pa s Kako iz krize, Osnove mediacij, Osnove čuječnosti, Kako doseči svoje cilje… Skratka, v tem času socialne izolacije vam želim ponuditi nekaj, kar vam lahko koristi. No, če sem iskren pa to koristi tudi meni, da se zaposlim in imam občutek, da sem nekomu koristen 🙂

Virus – statistika in resnica?

Sam sem bil še do nekaj dni nazaj zelo optimističen. Ukrepi, kot je socialna izolacija, so se mi zdeli pretiravanje in brez veze.

No, ko sem prebral članek, ki ga prilagam https://medium.com/@tomaspueyo/coronavirus-act-today-or-people-will-die-f4d3d9cd99ca , sem mnenje zelo spremenil. Členek je napisal Tomas Pueyo, mladi magister strojništva iz univerze Stanford. Po drugem branju sem vklopil svoje izkušnje iz moje raziskovalno-statistične zgodovine in naredil tudi sam nekaj izračunov. Jasno mi je bilo, da je samoizolacija edini možni način, da zaustavimo epidemijo in preprečimo zlom zdravstvenega sistema. Kako bi zlom zdravstvenega sistema lahko izgledal, slikovito opisuje priložena slika.

Po teh izračunih samo upam, da so bili nekateri ukrepi (zaprtje šol in vrtcev, javnega transporta, podjetij, ki niso vitalnega pomena za delovanje družbe) še pravočasni. Kakorkoli, v nekaj dneh se bo število obolelih povečevalo saj je zamik od infekcije do manifestacije simptomov od 5 do 14 dni. To pomeni, da je po mojih izračunih (baziranih na ocenah in faktorjih iz gornjega članka) ta trenutek v Sloveniji od 1300 do 5900 oseb. Morda teh številk ne bomo slišali, ker je vlada spremenila način testiranja in bomo slišali samo število tistih, ki so sprejetih v bolnice.

Ocenjujem da bo v 5 – 14 dneh v bolnišnicah od 200 do 1100 oseb in od tega jih bo respiratorjih od 33 do 150. Glede na zamik oz inkubacijsko dobo predvidevam, da se bo to zgodilo ne glede na to, da se javno življenje z jutrišnjim dnem ustavlja in tudi ob predpostavki, da bodo vsi ljudje to upoštevali. Upam, da se bodo uresničile optimistične napovedi saj bi po mojih najbolj pesimistični napovedi v roku 14 dni umrlo skoraj 300 ljudi, po optimističnih pa cca 10.  

In zelo si želim, da se motim in da pretiravam. Pa lep pozdrav in najboljša socialna distanca je socialna izolacija.

Coronavirus! Kako lahko s čuječim vedenjem prispevam k zmagi v tej vojni?

Je vojna preostra beseda? Mislim, da ne. Praktično čez noč se je svet spremenil. Moj urnik, prenapolnjen s predavanji, delavnicami, mediacijami… se je izpraznil in na koledarju zeva velika praznina. Vsak dan gledamo, kako se gibljejo številke obolelih in poslušamo zdravstvenega ministra tako, kot smo junija 1991 poslušali Jelka Kacina, ko je bil na TV glavni v vojni za Slovenijo. In upamo, da bo smrtnih žrtev manj, kot jih je bilo takrat. Da smo v vojni, me je hitro prepričal intervju z Dr Richardom Hatchettom, ki zelo jasno razloži, kaj lahko pričakujemo. Intervju je star že skoraj en teden (6.3.2020) in ko tole berete, se je situacija že poslabšala.

Torej, smo v vojni z virusom. Kaj lahko storimo, da lahko zmagamo? Predvsem mislim, da moramo zadevo vzeti zelo zares. Tudi če se ne vidimo v skupini, ki je po zdravstvenih statistikah ogrožena, pa ima vsak od nas stike z ljudmi, ki pa so oz bi bili ob okužbi lahko ogroženi. Če samo pomislim na svojo 92 let staro mamo, ki ima že leta težave z dihanjem, mi je jasno, da če bom nevede prinesel virus do nje, da bo to morda njena zadnja pomlad.

Kaj ima čuječnost opraviti s tem? Pod besedo “čuječnost” tu ne mislim samo meditacije in opravljanje dihalnih vaj v tišini svoje sobe (čeprav bo tudi to pomagalo). Tukaj mislim na pozorno opazovanje svojega mišljenja in vedenja.

Pri mišljenju mislim predvsem na to, kako zares vzamemo nevarnost, ki jo virus povzroča in kako smo soodgovorni za širjenje okužbe. Čeprav sem sam na začetku vzel nevarnost precej na lahko, mi je jasno, da sem s svojim vedenjem (in s posredno možnim širjenjem virusa) odgovoren ne samo za svoje zdravje ampak za zdravje svojih bližnjih. Torej je najbolje poskrbeti, da se sam ne okužim. Tu se dejansko moram spremeniti svoje vedenje. Najprej bom omejil socialne in delovne stike na minimum. Kar naenkrat vidim, da lahko sestanke opravim tudi preko telefona in Skype bo končno prišel prav.

Kaj pa vedenje? Tisti, ki ste naredili tečaj čuječnosti, se verjetno spominjate vaj raziskovanje telesa, čuječe raztezanje ali čuječa hoja. Glede na to, da tudi sam učim čuječnost, te vajo občasno opravljam. Morda tudi zaradi teh vaj vidim, kako se mnogokrat nevede z rokami dotaknem obraza, nosu, ust, oči… Skratka, kako se dotikam točk, kjer z mojih rok virus preko sluznice nevede lahko prenesem v svoje telo. Že včeraj, ko sem imel zadnjo delavnico, preden se je začel val odpovedi, sem prinesel na delavnico razkužilo, udeležence sem posedel na primerno medsebojno razdaljo. Zavestno se nisem dotikal obraza in po vsakem dotiku vrat oz. predmetov okrog sebe sem si razkužil roke. Vse to je sicer zelo majhen prispevek in verjetno med nami ni bil nihče okužen. Pa vendar. V vojni je vsak izstreljen naboj pomemben.

Kaj nam bo ta epidemija prinesla? Upam, da si bomo lahko vzeli čas zase. Upam, da bomo lahko po mesecu ali dveh rekli, da tudi če se šole, vrtci in podjetja za nekaj časa ustavijo in če nas ni v službi, da se svet še vedno vrti naprej. Upam, da se bomo v tem času, ko bomo verjetno več skupaj, z najbližjimi, bolj povezali in našli vrednost v odnosih, ki jih v vsakodnevnem hitenju in boju za dobiček in uspeh pogosto spregledamo. In seveda upam, da bomo zdravi!

Predvsem pa “Brez panike”, je rekel vojak Švejk.

Pripenjam še članek Sare Brezigar, ki razkriva, kaj se lahko iz situacije s Coronavirusm naučimo za vodenje v podjetjih.

Članek o vplivu meditacije na naše telo

Ne eni od nedavnih delavnic o čuječnosti se je ob nekaterih mojih smelih trditvah o vplivu meditacije na telo vnela kar vroča dabata. Posledice te debate so bile, vsaj po mojem mnenju, zelo koristne.

Po delavnici sem videl samega sebe, da ko v žaru navdušenja kaj razlagam, da znam včasih kako trditev zelo poenostaviti ali kak zaključek preveč potencirati. Ko predavam o zadevah, ki so izkustvene, lahko marsikaj povem zelo suvereno. Tudi ko interpretiram raziskave, ki so z družboslovnega področja, in so mi kot psihologu blizu, znam razumeti povezave in tudi omejitve, ki jih dobimo v zaključkih. Vidim pa, da naletim na problem, če interpretiram raziskave, ki jih ne razumem. Če gredo zaključki v prid mojim tezam, jih včasih vzamem kot suho zlato. V takem primeru je najbolje, da se zadeve lotim resno in študiozno (in še vedno z veliko mero dvoma v lastno poznavanje tematike) ali pa da preprosto ne interpretiram zadev, ki jih ne razumem. Evo, priložnost za čuječi trenutek je povsod in za vsakogar, tudi za učitelje čuječnosti 🙂 (Oz predvsem za njih.)

Eden od udeležencev mi po delavnici poslal nekaj povezav in člankov, ki prikazujejo kako kompleksno je delovanje našega telesa in kako malo še vemo o povezavah med telesom in našo psiho. Vseeno pa je jasno, da na procese v telesu vpliva stres in da na zmanjševanje le tega lahko vplivamo s čuječnostno prakso.

Tako v razmislek in spodbudo objavljam povezavo na zelo zanimiv govor The science of cells that never get old od Elizabeth Blackburn – sodobitnice Nobelove nagrade, za odkritje encima telomeraze, ki vpliva na rast telomer. V članku Can Meditation Really Slow Ageing? je gornji video še dodatno obdelan. Spodaj pripenjam še znanstveni članek, ki govori o možnih in zapletenih povezavah med meditacijo in aktivnostjo telomer. Zelo priporočam da preberete vsaj povzetek. Členek Brain, Behavior, and Immunity

Zrcalce zrcalce…

Na konferenci Slovenske Coaching Zveze sem imel prispevek o uporabi tehnike zrcalnjenja v coachingu. Zrcaljenje je tehnika, ki izhaja iz terapevtskih vod, uporabna pa je pravzaprav povsod, kjer želimo doseči razumevanje med ljudmi. Na to temo sem napisal članek, ki ga pripenjam spodaj. Zelo priporočam vsem, ki se ukvarjate z vodenjem – pa naj bo to v službi ali pa “samo” vodenjem družine.


Zrcalce, zrcalce v coachu povej, k’teri odgovor me pelje naprej!

Mirror, mirror in my coach, Let me see the right approach!

Rudi Tavčar

Povzetek

Coachi smo znani po tem, da postavljamo vprašanja, čeprav klienti pridejo k nam z upanjem, da jim bomo mi dali odgovore na njihova vprašanja. V mnogih terapevtskih in coaching smereh pa velja načelo, da ko klient postavi vprašanje, da je večji del odgovora že v njem. Samo do tja se mora še dokopati ali ga sprejeti.

Ena od tehnik, ki pomaga da klient pride sam do svojega odgovora na lastno dilemo je metoda zrcaljenja ali povzemanja. Na prvi pogled je to ena najbolj preprostih metod, ki pa ima mogočne učinke. Žal pa je po našem mnenju ta tehnika včasih prav zaradi te navidezne preprostosti neupravičeno zapostavljena. Iz izkušenj pri šolanju Imago terapevtov in facilitatorjev pa vidimo, da je zrcaljenje/povzemanje tudi za terapevte lahko zelo težak zalogaj. V Imago terapiji je zrcaljenje temelj zavestnega dialoga, ki je osnovno orodje v Imago terapiji. Iz tega se je razvilo več procesov, kjer je povzemanje oz zrcaljenje in dajanje iztočnic uporabljeno tako v procesu individualnega kot skupinskega coachinga.

V prispevku smo pregledali glavne prednosti, ki jih tako za klienta kot tudi za coacha prinaša tehnika zrcaljenja/povzemanja. V zrcaljenju/povzemanju vidimo sledeče prednosti:

  • Jača zaupanje med klientom in coachem.
  • Usmeri pozornost coacha h klientu proč od morebitnih lastnih zgodb ali dajanja rešitev.
  • Pomaga coachu in klientu poenotiti razumevanje problema.
  • Pomaga klientu razumeti situacijo in artikulirati lastno vprašanje.
  • Odpre oz zmehča morebitne čustvene blokade.
  • Pomaga klientu v poglabljanju procesa introspekcije da sam pride do spoznanj o sebi in da pride do odgovorov.
  • Utrdi razumevanje lastnega spoznanja.

V drugem delu prispevka smo opisali uporaba zrcaljenja/povzemanja s pomočjo iztočnic v različnih situacijah coachinga. Najprej v coachingu z eno osebo nato pa v coachingu v skupini. Opisali smo uporabo zrcaljenja/povzemanja v nekaj variantah skupinskega coaching, ki izhajajo iz Imago terapije: “Communologue oz Skupinolog, Communoflection oz Skupinofleksija in Communolution oz Skupinorešitev.”

Ključne besede: coachinig, zrcaljenje, povzemanje, zavestni dialog, Imago terapija Nadaljuj z branjem

Dva filma o pogajanjih: Ugrabitev – Kapringen in Kapitan Phillips – Captain Phillips

Tokrat vam pošiljam opis dveh filmov na isto temo toda z zelo različnim pristopom. V obeh filmih smo priča pogajanjem z ugrabitelji tovorne ladje, toda način prikaza in seveda tudi pogajalski stil ter končna rešitev pa se med Danskim in Ameriškim filmom (ki je bil posnet po resničnih dogodkih) zelo razlikujeta.

Prvi je film Ugrabitev – Kapringen.

Danski film iz leta 2012 prikazuje pogajanja med direktorjem oz. solastnikom ladjarskega podjetja in Somalijskimi pirati, ki ugrabijo eno od njihovih ladij. Običajno se takih pogajanj lotijo profesionalni pogajalci, ljudje, ki niso osebno in tudi čustveno vpleteni v dogajanje. Namen piratov ni pobiti posadko ampak pobrati odkupnino in oditi. Toda čustveni pritiski – tako na posadko, kot na pogajalce se tekom filma stopnjujejo in nekje na sredini filma ne vemo več, kako se bo zadeva končala. Pogajanja tečejo v trojčku med lastnikom podjetja, ugrabljenim ladijskim kuharjem in prevajalcem, ki je na strani ugrabiteljev. Film prikazuje preobrate v skoraj štirimesečnih pogajanjih. Pogajanja se začnejo z zelo ekstremnimi ponudbami z  ene in druge strani. Koraki približevanja so zelo zelo postopni. Po skoraj dveh mesecih se pirati in posadka skoraj spoprijateljijo ko skupaj ujamejo ribo. Hrana in pijača zbližata še tako oddaljena stališča. Vendar to ne traja dolgo. Nesoglasja med pirati na eni strani pa tudi med nadzornim svetom in direktorjem, ki se pogaja za izpustitev začenjajo najedati moralo vseh. Izčrpavanje pa je taktika, ki pobere visok davek na vseh treh straneh. Napetost stopnjujejo čustveni pa tudi konkretni fizični pritiski na posadko in zadeva skoraj uide iz rok. Včasih se vmes vprašamo, ali je pogajanje res še smiselno oz če ni cena uspeha z zavlačevanjem pogajanj postala previsoka. Zadnja ponudba je zelo osebna. In deluje. Toda kot običajno, tu še ni konec filma. Oseben film, ki se te globoko dotakne. Upam, da ne bom nikoli v taki situaciji, kot katerikoli izmed treh glavnih pogajalcev tem filmu.

Ugrabitev – Kapringen  https://www.imdb.com/title/tt2216240/?ref_=nv_sr_1

Drugi je fim Kapitan Phillips – Captain Phillips.

Ameriški film iz leta 2013 je posnet po resničnih dogodkih ugrabitve Ameriške tovorne ladje MV Maersk Alabama v letu 2009. To je bila prva ugrabitev ameriške ladje v zadnjih 200 letih (in mislim, da glede na izid v filmu, tudi zadnja). Če so se Danci pogajali skoraj štiri mesece se tokratna zgodna odvije v manj kot štirih dneh. Tokrat se ugrabitelji – zopet Somalijci soočijo s kapitanom, ki ga igra Tom Hanks in z ameriškimi marinci. Že to nam da vedeti, da je tukaj pogajalski stil bistveno drugačen. Američani se ne pogajajo. No, ni čisto res. Kapitan Phillips in vodja piratov se pogajata preko celega filma in film je napet oz začetka do konca. Kljub strelskemu obračunu na koncu pa je daleč od »ameriške streljačine«. V filmu je prikazanih več taktik. Vidimo, da blefiranje sicer deluje, vendar samo kratek čas. Zavajanje z napačnimi  informacijami, preplavljanje z nepomembnimi informacijami, lažne sledi… vodijo pirate v napačne smeri in jih s tem čustveno in fizično izčrpajo. Vidimo, kako je sodelovanje, priprava in razumevanje med člani istega tima pomembno za uspeh. Američani so tu mnogo bolj organizirani in korak po korak slabijo drugo stran, ki je nato prisiljena k umiku. Druga stran ima sicer formalno moč – orožje v rokah, medtem ko imajo mornarji v rokah poznavanje lastnega terena – svoje ladje, kar obrnejo v svoj prid. Film tudi odlično pokaže vse plati, tudi logiko, ki je v ozadju Somalijskih piratov, tudi njihove osebne dileme, notranje boje in pritiske zaradi katerih ne morejo odnehati in so pripravljeni iti do konca.  Žal neusklajenost v timu ter neupoštevanje dejstev in slepljenje samega sebe privede pirate do točke, kjer ni več vrnitve. In takrat so pripravljeni iti do konca, kar jim da dodatno moč. Film se konča klasično ameriško vendar je učna ura pogajanj in da veliko snovi za razmislek o pogojih življenja v globaliziranem svetu.

Kapitan Phillips – Captain Phillips https://www.imdb.com/title/tt1535109/?ref_=nv_sr_1

 

Kako (se)motivirati brez višje plače

Če pomislimo na motiviranje, je pogosta asociacija zvišanje plače. Vendar pregovor pravi, da delamo za denar, za dobro idejo pa smo pripravljeni delati tudi zastonj. Celo več. Za nekaj, kar nam je pomembno, smo pripravljeni dati celo življenje.

Zakaj počnemo to, kar počnemo

To je pravzaprav ključno vprašanje. Ko na delavnicah vprašam udeležence, zakaj hodijo v službo, je najpogostejši odgovor preživetje. Mnogi dodajo, da tudi zaradi izzivov, ker imajo radi svoje delo in sodelavce, ker se mnogo naučijo, ker jim služba zagotavlja socialno varnost, moč in položaj, ker radi potujejo … Skratka, ugotovimo, da nam služba in delo ne omogočata le preživetja, ampak imata veliko več dimenzij. Včasih pridemo celo do tega, da nam za preživetje niti ni treba hoditi v službo. Vsaj v našem okolju bi ob odločitvi, da ne bomo delali, družba in tudi nam pomembni drugi poskrbeli, da ne bi umrli od lakote, žeje ali mraza. Toda preživetje je mnogo več kot le preživetje telesa. Teorij potreb je mnogo. Nekako sta mi najbližji teorija hierarhije potreb Abrahama Maslowa in teorija izbire Williama Glasserja.

Čeprav predvidevam, da mnogi bralci poznajo vsaj eno, če že ne obeh teorij, bom na kratko opisal obe, ker jih želim povezati s problemi motivacije pri delu.

Maslow meni, da imamo potrebe razdeljene po hierarhiji. Začnejo se z najnižjimi – fiziološkimi potrebami. Šele ko je potreba, ki je nižje na hierarhični ravni, zadovoljena, se lotimo zadovoljevanja višjih hierarhičnih potreb. Sledi jim potreba po varnosti (fizični, socialni, družbeni …), sledijo pa ji potreba po ljubezni in pripadnosti, potreba po samospoštovanju, dosežkih in upoštevanju. Najvišje je potreba po samoaktualizaciji z uresničenjem najvišjih vrednot.

Glasser, ki je mnogo bolj praktično usmerjen,  Nadaljuj z branjem

Pogajanja v filmih

Že nekaj časa obljubljam udeležencem pogajalskih delavnic seznam filmov, iz katerih se lahko naučimo kaj o pogajanjih. Kdor me je v zadnjem času poslušal, je morda opazil moje navdušenje nad katerim izmed filmov, naslove katerih sem napisal spodaj. V spodnjem seznamu je ducat filmov, ki sem jih izbral iz svoje obširne liste. Nisem jih razvrstil po kvaliteti ali pomembnosti, saj bi to bila zalo obširna, predvsem pa nehvaležna naloga. Vsak od filmov pokaže nekatere vidike pogajanj in zagotovo bi s tem drugim naredil »krivico«. Zato sem jih napisal kar po vrsti, tako kot so se mi pripeljali pod oko.

Vsakemu filmu na seznamu sem dodal povezavo do »trailerja« tako, da bo odločitev za ogled malo lažja. Odločil sem se, da bom približno enkrat na mesec objavil oz poslal tudi nekaj dodatnih vrstic o kateremu izmed filmov. Danes sem napisal nekaj o francoskem filmu Diplomacija, saj je eden redkih filmov, kjer se jasno vidi prehod iz tekmovalnih v sodelovala pogajanja. Zagotovo bom tudi razširil spodnji seznam, saj imam na svojem osebnem seznamu že kakih trideset pogajalskih filmov, ki so vredni ogleda.

Tukaj je torej prvi seznam:

  1. Najtemnejša ura – Darkest hour, https://www.imdb.com/title/tt4555426/?ref_=nv_sr_2
  2. Hotel Ruanda – Hotel Rwanda , https://www.imdb.com/title/tt0395169/?ref_=nv_sr_1
  3. Kapitan Phillips – Captain Phillips https://www.imdb.com/title/tt1535109/?ref_=nv_sr_1
  4. 12 jeznih mož – 12 Engry Men
    https://www.imdb.com/title/tt0050083/?ref_=nv_sr_3
  5. Erin Brokovich https://www.imdb.com/title/tt0195685/?ref_=nv_sr_1
  6. Miss Sloane https://www.imdb.com/title/tt4540710/?ref_=nv_sr_1
  1. Lincoln https://www.imdb.com/title/tt0443272/?ref_=nv_sr_2
  2. Most vohunov – Bridge of Spies https://www.imdb.com/title/tt3682448/?ref_=nv_sr_1
  3. Global player – Wo sind wir isch forne https://www.imdb.com/title/tt2585798/?ref_=nv_sr_1
  4. Ugrabitev metroja Pelham 123 – The Taking of Pelham 123
    https://www.imdb.com/title/tt1111422/
  5. Ugrabitev – Kapringen https://www.imdb.com/title/tt2216240/?ref_=nv_sr_1
  6. Diplomacija – Diplomatie https://www.imdb.com/title/tt3129564/?ref_=nv_sr_1

Diplomacija – Diplomatie
Francosko nemška zgodovinska drama (2014)
Film je posnet po resničnih dogodkih, opisuje resnične osebe z imenom in priimkom. Skoraj cel film se odvija v noči od 24. na 25. avgust 1944 v pisarni nemškega poveljnika v Parizu, generala Dietricha von Choltitza v pogajanjih z Norveškim generalnim konzulom Raoulom Nordlingom. Nemci nameravajo pred prihodom zaveznikov popolnoma razrušiti cel Pariz, vključno z Louvorm, katedralo Notre Dame in mostovi preko Siene, kar bi povzročilo poplave in ogromne človeške žrtve. Norveški diplomat poskuša prepričati nemškega generala naj tega ne stori. Izjemno je prikazan generalov notranji boj predvsem pa tudi Norvežanova spretnost, da je ugotovil, kje so ovire, da general noče preklicati povelja po razrušenju Pariza. Šele, ko ugotovi, da ima general popolnoma osebne razloge, da uboga izrecne Hitlerjeve ukaze, lahko pogajanja naredijo korak naprej. Tu se jasno vidijo nivoji pogajanj – tehnični – psihološki, socialni in kakšno vlogo igrajo skupne vrednote pogajalcev. Šele ko Norvežan s pomočjo francoskega odpora zagotovi nemškemu generalu, da bo njegova družina v Berlinu varna, se pogajanja prevesijo. Ampak, da si ne boste prekmalu oddahnili ne bom povedal vsega, ker tu šeni konec. Vemo pa, da Notre Dame še stoji in da Pariz ni bil razrušen. Norveški diplomat je po vojni dobil odlikovanje za ta pogajanja, vendar je to odlikovanje prenesel tudi na generala Choltitza, saj je on s svojo odločitvijo dejansko bistveno več tvegal.

Zelo toplo priporočam ogled tega filma, ki vas bo držal v napetosti do zadnjem minute.

Rezultat iskanja slik za diplomatie film