V februarju sem imel dve delavnici Zahtevna poslovna pogajanja. Ne eni od njih sem zadevo zapeljal popolnoma na novo in drugače kot so sedaj in po koncu sem bil navdušen nad rezultatom. Udeleženci na tej skupini so se udeležili že prejšnjih osnovnih delavnic s področja pogajanj in so jim bile osnove ter moj – včasih nenavaden – način dela že domač.
Teza iz katere vedno izhajam je, da samega sebe vedno nosimo s seboj. Ko torej v pogajanjih pride do zastoja, je ključno, da pogledamo v sebe – kaj je tiso v meni, ki mi onemogoča narediti korak naprej oz zakaj včasih tudi ne znam reči ne, tudi ko bi to moral. V uvodu pred to vajo smo naredili kratko meditacijo – česar običajno ne delam na delavnicah o pogajanjih – potem pa so udeleženci zapisali svoja opažanja. Nato so se v parih pogovorili v svojih opažanjih in – vodeno – raziskovali ne samo svoje misli, temveč tudi čustva in telesne občutke, ki jih spremljajo v težkih pogajalskih situacijah. Spodbudil sem jih tudi, da so pogledali v pretekle dogodke in celo na pogodbe iz otroštva, ki so (lahko) vplivale na tako nezaželeno ravnanje. Na koncu smo naredili zaključke, kakšno novo vedenje bi vsakemu pomagalo narediti korak naprej.
Udeleženci so vajo zelo dobro sprejeli in sklenil sem, da bom s tem načinom nadaljeval. Vaja ima korenine v dialogih iz Imago terapije. Vidim, da vsakič, ko uporabim karkoli iz Imago terapije, zadeva zelo uspešno deluje tudi v poslovnem svetu.