Vse objave od Rudi

Totem v Londonu

Novice, Potovanja, Priporočam

Prejšnji teden smo skupaj z ženo, najmlajšo hčerko in njenim fantom šli za nekaj dni na že dolgo obljubljeni izlet v London. Poleg turističnih (in seveda nakupovalnih aktivnosti) smo si ogledali predstavo Totem v izvedbi Cirque se Soleil. Že pred leti sem si ogledal podobno predstavo, ki me je navdušila in ponovno sem bil vzhičen. Zmes akrobatskih točk na meji, oz. za  moje pojme, že čez mejo možnega, pomešanih s plesnimi in baletnimi vložki, fantazijski kostumi, vse skupaj pa podkrepljeno z izjemno živo glasbo ter zvočnimi in vizuelnimi učinki. Skoraj tri ure smo sedeli kot začarani. Preselil sem se v pravljični svet, kjer čas in prostor ne obstajata, težnost in zakoni fizike pa izginejo in dajo prosto pot fantaziji.

Priporočam! VEČ>>

high-bar.jpg

“Saj je za vse prav!”

Razmišljanja

To mi je rekel sosed, ko sem se mu zahvali, da je s snežno frezo odstranil sneg, ki ga je plug narinil na dovoz pred našo hišo (ki sem ga malo prej do čistega sam na roko skidal in me je od tega še bolel hrbet). Kasneje sem ga vprašal, kaj je s tem mislil. Ni dosti premišljeval. Rekel je, da se mu res zdi, da je za vse koristno, da je odstranil sneg – četudi na sosedovem dvorišču. “Poglej, vsi tu hodimo, otroci se igrajo in če pride avto, se nimajo kam umakniti, če na vašem dovozu kup snega. Mene pa zavzame deset sekund, da sem to s strojem skidal, ti bi moral pa z lopato to odmetati. Se mi je pač zdelo, da je za vse prav.”

Tako želim v letu 2011 vsem, ki boste zašli na mojo stran, da bi razmišljali tako kot naš sosed. Da bi razmišljali in delali tako, da bo za vse prav. Tako bo vsem nam bolje!

Poglejte si še video čestitko!

Tu spodaj pa še dodatek moji čestitki od moje žene Mete!

Dedek in babica – drugič

Novice, Razmišljanja

Prejšni teden se je rodila Ema. Deklica je zdrava in velika. Na svet je prijokala s carskim rezom, čeprav je na začetku izgledalo, da bo šlo vse gladko. Kot sem napisal že pri prvem vnučku, nič ni samoumevno. Tako se je zopet izkazalo, da je vsak porod resna zadeva in da ga ne velja jemati zlahka. Ko je hči rojevala, sem ravno vodil delavnico z vodilno ekipo slovenskega IBMa. Povedal sem jim, da sem z glavo na dveh koncih hkrati. Razumeli so. Ko pa sem med pavzo dobil sporočilo, da sem postal dedek, je bilo skupinsko navdušenje neizmerno. Ker sem v svojem poklicu sam, delim svoje navdušenje pa tudi stiske s tistimi, ki so takrat z menoj. Hvala IBM za podporo.

Sedaj smo doma hvaležni, da je vse v redu, da Ema raste in da je tudi z mamico, najino hčerko, vse ok.

Socialno omrežje

Priporočam, Razmišljanja

Prejšnji teden sva si z ženo ogledala film Socialno omrežje o Marku Zuckerbergu in drugih, ki so prispevali k vzpostavitvi Facebooka. Izjemen film. Poleg vseh zapletov med ustanovitelji sta me presunili predvsem dve spoznanji. Ponovno sem videl, kako se res velike stvari zelo pogosto rodijo iz velike bolečine, oz. kako šele močna (pogosto boleča ali celo negativna) čustva dajo energijo za napore, ki so potrebni za velike preobrate.  Poleg tega pa mi je jasno, da je tisto, kar ljudje najbolj iščemo (tudi na Facebooku) povezanost. Želimo videti kaj delajo drugi in želimo sami deliti svoje življenje z drugimi. Želimo biti povezani. Tej temi – povezanost preko spleta – je namenjena tudi skoraj cela zadnja številka revije Psychotherapy Networker.

http://www.psychotherapynetworker.org/

http://www.kolosej.si/filmi/film/socialno-omrezje/ 

Dedek in babica – prvič

Novice, Razmišljanja

Pred dvema tednoma sva postala z ženo dedek in babica. In to prvič. Občutki, ko sem prvič držal v rokah vnučka so zelo novi in tudi zelo lepi. Naš Oskar je po dolgem in napornem porodu težko prijokal na svet, vendar je sedaj vse v redu z njim. Ob negotovosti prvih ur in poporodnih dni sem zopet spoznal, da ni vse samoumevno. Samoumevno ni niti to, da smo sedaj tu kjer smo in da se bomo zvečer ulegli v svojo posteljo. Tako ponovno in še bolj vem, da je prav, da sem hvaležen za vsak trenutek svojega življenja, ki ga preživim in uživam sedaj v družbi svojih dragih.

Motivacija – dokaz, da korenček in palca ne delujeta

Posel, Razmišljanja

Na to temo sem imel že veliko delavnic in predavanj.  Dolgoročno deluje samo notranja motivacija, nagrada in kazen sta učinkoviti samo na kratek rok in pri zelo rutinskiih opravilih. V priloženi povezavi ameriški avtor Dan Pink razlaga kakšni so empirični dokazi za trditev, da zunanje nagrajevanje (plača, bonitete) ne spodbuja učinkovitosti in kreativnosti. Žal tega v poslovnem svetu še vedno ne jemljemo zares.

http://www.ted.com/talks/dan_pink_on_motivation.html

Harley Davidson Bike Week

Novice, Potovanja, Priporočam

Prejšnji teden sva z Meto popolnoma slučajno zašla na evropsko srečanje Harley Davidson motoristov na Avstrijskem Koroškem. Zame je bilo to kot bi se znašel nekje v eni od oddaj, ki jih gledam na programu Discovery ali National Geografic. Tisoče in tisoče motorjev, eden lepši (in glasnejši) od drugega se je počasi valilo po glavni ulici. Ta mimohod, na katerem so mladi in stari (beri srednjih let – to pomeni približno moje starosti) motoristi in motoristke  eden ob drugem postavljali na ogled svoje jeklene konje je trajal več ur. Bil sem navdušen kot kak otrok. Potem sva šla še na razstavni in zabaviščni prostor. Bendi so igrali stari rok, pivo, hrana… ter stojnice oz prodajni paviljoni z Harely Davidson motorističnimi in ostalimi oblačili, razstave novih, rabljenih in predelanih motorjev so bili polni v črno usnje oblečenih motoristov. Slučajno sva imela tudi midva oba črne usnjene jakne tako da sploh nisva izstopala. Najbolj naju je navdušila prodajalna z fantazijskimi pokrivali. Preizkušala sva jih, se pačila in se zabavala kot dva najstnika. Tako je bilo super, da sem nekaj dni celo razmišljal, da bi si kupil Harley Davidsona. No, danes, ko dežuje me je že malo popustilo.

Povezava na stran srečanja: http://www.europeanbikeweek.com/en/home.asp

Prekolesarila sva Romantično cesto

Potovanja

Konec avgusta sva se z Meto vrnila s potepanja po Nemčiji. Ob najini 30. obletnici poroke sva se odpravila s kolesom po Romantični cesti (kolesarski) od Fuessna do Wuerzburga. Skupaj sva počasi prekolesarila 424 km. Pisal sem tudi potopis, ki ga moram še urediti in ki ga bom tudi objavil na tej strani. Zaenkrat pa samo slika s cilja v Wuerzburgu.

romantischestrasse-avgust-2010-398-small.jpg

Sicer sva pa že začela z delom, vendar že načrtujeva podvige za naslednje leto.

Zapozneli potopis iz letošnjega aprila

Potovanja

Konec aprila sva si vzela nekaj dni dopusta in se odpravila na Lošinj. Tam sva preživela nekaj zelo lepih dni. Lošinj je bil takrat pravzaprav “okupiran” s športno navdahnjenimi Slovenci (tudi sem sem bil med njmi). To me je zabavalo in navdušilo tako, da sem napisal zapis “Slovenci osvajamo Lošinj” s podnaslovom “Ne preveč resen zapis kratkega aprilsega dopusta z razmišljujočimi dodatki”.

losinj-maj-2010-3-small.jpgDokončno sem uredil zapiske šele sedaj, med dopustom v prav tisti prikolici, ki sva jo rezervirala že v tistih nekaj dneh v aprilu. S klikom na spodnjo povezavo boste lahko naložili dokument. Preberite! slovenci-osvajamo-losinj-s-slikami.pdf

Dopust

Novice

Prišle so težko pričakovane počitnice. Z Meto hodiva po hribih, se voziva s kolesi, vmes pa seveda še malo delam. Predvsem urejam administracijske zaostanke. To je pač delo, ki mi ne diši preveč in ga, kljub temu, da učim drugače, ponavadi odlagam. No, ampak izgleda, da bom prišal “na čisto”.

s-kolesom-v-lj-junij-2010-2-large.jpg

S kolesom sva šla v Ljubljano. Kot dva turista sva se vozila okrog in občudovala naše glavno mesto. Res je lepo.

skolesomna-vrsic-4-large.jpg

S kolesom sva šla tudi na Vršič. No, kolo je bilo na prtljažniku, saj sva šla preko Vršiča nazaj iz Pirana, ampak vseeno je bilo na Vršiču 🙂