Vse objave od Rudi

Zakaj meditirati?

Na superviziji, ki jo vodim za zaposlene v kadrovski službi enega večjih slovenskih podjetij kot uvod naredimo kratko umirjanje oz meditacijo. Običajni komentarji udeležencev po meditaciji so, da so sproščeni in umirjeni.

Seveda pa se je na začetku pri udeležencih postavilo vprašanje: “Zakaj meditirati?” Nekateri se pri meditaciji hitro lahko sprostijo in počivajo, drugi pa se težko osredotočijo na dih, varno mesto oz kakorkoli že meditacija poteka. Ne glede na odziv pa se pri marsikom pojavljajo vprašanje o tem, zakaj sploh meditirati. No, če se dobro spočijem, je to vsekakor ok. Toda spočijem se lahko tudi na drug način. Na superviziji smo nato našteli  kar nekaj razlogov kot so npr: “ustaviš se ob težavah, narediš korak nazaj, da se lahko umakneš in se ne posvečaš samo problemom, daš zavestno pozornost na pozitivno, koncentracija, zavestno sproščanje, obvladaš čustva, pomiriš misli…” Vse to so razlogi za meditacijo. Dejansko pa je meditacija umiritev in trening našega uma. Ključni sta tu dve besedi : ZAVESTNO usmerjanje POZORNOSTI.

Ko meditiram včasih vidim lastne misli kot trop pijanih opic, ki skačejo okrog brez vsakega reda, sploh pa brez moje kontrole. Z zavestnim usmerjanjem pozornosti na dih lahko umirim (vsaj za trenutek) svoj begajoči um.

Predstavljajte si, da so naše misli kot gladina morja. Lahko je mirna, lahko valovita, lahko pa na gladini divja orkan. Toda ko se poglobimo pod gladino, ko usmerimo pozornost na dih pa pridemo v stik z mirom, ki vlada pod gladino. Mi nismo razburkani valovi na površini. To so samo misli, dogodki, čustva, občutki… ki pridejo in gredo. Mi smo zavest (duša, jaz, … ali kakorkoli to že imenujemo) ki preprosto je in ki je v svojem bistvu mirna. Ne pa pričakovati, da boste v meditaciji videli belo svetlobo, ki vas bo popeljala kar naravnost v nirvano ali nebesa. Z zavestnim usmerjanjem pozornosti se predvsem distanciramo od vsega tega, kar se nemirnega dogaja tako v nas kot okrog nas in se zavemo, da kar pride tudi mine.

Drugi ali celo prvi razlog za meditacijo pa je, da z zavestnim usmerjanjem pozornosti na dih ali določeno besedo dejansko jačamo določene dele naših možganov. Raziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki redno meditirajo ali se ukvarjajo s kontemplativno molitvijo določene dele možganov (hipokamus, frontalni del korteksa, insula) merljivo večje. In to so deli možganov, ki nam pomagajo gledati in kontrolirati sebe in lastne reakcije, osmisliti dogodke in jih spraviti v trajni spomin in širši kontekst. Torej je meditacija kot mentalni fitnes. Ko dviguješ uteži, bicepsi rastejo, ko meditiraš, možgani rastejo. Z močnimi mišicami lahko lažje dviguješ težka bremena ali hitreje tečeš, z dobro razvitimi možgani se lažje soočaš s težkimi življenjskimi situacijami. In že nekaj minut ZAVESTNE POZORNOSTI na dan je zadosti.

V spodnjem videu si poglejte izsledke nevroloških raziskav, ki kažejo, da meditacija ne samo pomaga pri zmanjševanju stresa ampak celo upočasnjuje staranje naših možganov. Torej meditacija, molitev, joga… se izplača tudi samo zato, če želite biti dlje časa mentalno fit 🙂

 
Dodajam še en zanimiv video o meditaciji in možganih.

Predavanje v Cankarjevam domu

Pred leti, ko sva z Meto začela s prakso Imago terapije sva se v valu začetnega navdušenja šalila, da bova nekoč imela predavanje o Imagu v Cankarjevem domu. No, to se je res uresničilo. V torek 21. januarja sva imela pred skoraj polno Linhartovo dvorano predavanje na temo Partnerski odnosi v luči Imago terapije in pozitivne psihologije. Moram priznati, da sem kljub dolgoletnim predavateljskim izkušnjam imel tremo. Saj veste, to je le Cankarjev dom!

Ponovno mi je bilo kristalno jasno, da stvari doživljamo glede na to, kakršen pomen jim dajemo. Pripravila sva se, predstavitev, slike, kdo bo kaj povedal… pa sem imel vseeno na začetku malo cmoka v grlu. Toda, ko sva stopila pred ljudi, je takoj steklo. FLOW… Kot vedno sva pripravila več kot sva lahko povedala, ampak to je pač eden od mojih varnostnih mehanizmov 🙂 Na koncu sva dobila ogromno pohval, mailov…  Očitno je bilo za udeležence predavanje vsaj zanimivo in upam tudi koristno. Sicer sva pa zelo malo govorila o teoriji ampak o svojih lastnih izkušnjah in o tem kako se sama spoprijemava oz. uživava v izzivih partnerstva.

Poglejte si video, lahko pa si tudi naložite predstavitev.

Partnerski odnosi v luči Imago terapije in pozitivne psihologije

Meta Tavčar, Rudi Tavčar

Tisti ki da, največ dobi!

Tale gornja izjava vam morda zveni naivno. Sicer je primerna Božičnemu času, vendar verjetno ni realna. No, ni ravno tako. Zdanjič sem prebral članek Dr. Adama Granta, ki govori o tem, da se tudi v poslovnem okolju več kot izplača dajati in sodelovati. Givers take all The hidden dimension of corporate culture Kasneje sem naletel na njegov video, v katerem prav duhvito razlaga ne samo psihološko podlogao te trditve, temveč tudi raziskovlane številke, ki govorijo v prid temu, da se dobrota izplača. Video sicer traja več kot uro, vendar vas spodbujam, da si ga ogledate. Lahko pa si tudi prebereta članek.

Ob Božiču in vstopu v leto 2014 želim vsem obiskovlacem moje strani, da bi čim več dajali. Tako boste tudi dobili največ 🙂

Ashton Kutcher in pot do uspeha

Dopusti se počasi bližajo koncu. Letošnji dopust sva z ženo posvetila čuvanju vnučkov in pomoči  hčeram. V aprilu sva namreč dobila četrtega vnuka, v juniju petega, te dni pa čakomo še šestega.  Človek pač včasih mora narediti to, kar je prav!

Občasno pa sem seveda tudi pregledal maile in v eni od novičarskih skupin, na ketere sem naročen, se je pojavil tudi tale video. Ashton Kutcher (tudi če niste najstnica, ga morda poznate) govori najstnikom (mislim, da bolj najstnicam) kako uspeti v življenju. Poglejte ga! Mislim, da bi upoštevanje njegovih kratkih navodil lahko bilo zelo koristno tudi za marsikaterega odraslega. Pa še zabaven je!

 

Pozitivna psihologija v Bristolu

Jutri se odpravljam že drugič v Anglijo v Bristol na izobraževanje s področja pozitivne psihologije. Še vedno večina psihologov in drugih dušeslovcev ukvarja s težavami in s tem, kako ven iz njih. Mnogo manj pa se jih ukvarja s tem, kako pa biti srečen, kreativen, produktiven potem, ko si rešil težave – ali kljub težavam. In to je glavna tema pozitivne psihologije. Če koga zanima kam grem, kliknite –>

http://www.workmad.co.uk/

http://www.positivepsychologytraining.co.uk/training/positive-psychology-masterclass/

Moj cilj je, da bi s temi spoznanji pomagal ljudem v organizacijah, da razumejo zakaj počnejo to, kar počnejo, da v tem najdejo nek smisel, in seveda, da bi to delali kar se da dobro, učinkovito, kvalitetno … ter da bi se ob tem še dobro imeli. Kar nekaj spoznanj iz prejšnjega treninga sem že vključil v moje delavnice in se prav veselim nadaljevanja. Zadeva deluje!

P.S.: Danes sem “uradno” začel dopust!

Začetek počitnic na Dan državnosti

Začetek počitnic na Dan državnosti

Odgovorni moški v Oni

Kje so odgovorni moški? To je bilo ključno vprašanje novinarke iz revije Ona. Odgovori, morda tudi malo provokativni, so tukaj -> Odgovorni moški v Oni, junij 2013

Rudi Tavčar, psiholog, MBA imago terapevt, mediator, predsednik Slovenskega društva za imago terapijo in član UO Društva mediatorjev Slovenije, vodi delavnice s področja psihologije pogajanj, reševanja konfliktov, motivacije in odnosov v timih, mediacij. Napisal je tudi mnogo člankov in knjigo Psihologija pogajanj – Kako doseči, kar želite, in ohraniti odnos. Poročen je že 33 let, je oče štirih otrok in že večkrat dedek.

Ženske se dandanes pritožujejo, da odgovornih moških skorajda ni, da se radi prestrašijo in dalje odbrzijo v svoje odlašanje odgovornosti, ki lahko traja leta in leta. Se strinjate s tem?

Za potrditev ali zanikanje te trditve sicer nimam nobenih znanstvenih ali raziskovalnih podatkov, lahko pa odgovorim iz osebne prakse in opazovanja pri svojem delu. Samo delno bi se lahko strinjal. Morda res opažam, da je med mladimi več odlaganja odgovornosti na kasnejša leta, ne morem pa reči, da je to izrecno in posebej značilno za moške. Tako moški kot ženske se kasneje poročajo, imajo kasneje otroke, kasneje se odselijo od staršev. Delno so razlogi seveda tudi ekonomski, vendar osebno mislim, da ne glavni. Če te mama podpira, ti kuha in pere, sam pa lahko vso energijo vložiš v delo, šport, prijatelje, obenem pa za ves konec tedna (ali še kak dan dlje) pripelješ svoje dekle (ali fanta) domov, potem ni seveda nobene potrebe, da bi ravnal drugače. Nadaljuj z branjem

Spremeba – grožnja ali priložnost?

V marčevski številki revije Obzornik, ki jo izdaja Zavarovalnica Triglav, je bil objavljen moj uvodnik. Morda se boste strinjali, morda ne!

Preberite!

————————–

Grožnja ali priložnost?

Skoraj dva tisoč let je minilo, odkar je Rimski cesar in filozof Mark Avrelij zapisal: »Svet je ena sama sprememba in življenje je samo to, kar mislimo, da je.« V tem kratkem stavku sta združeni dve resnici, ki nam, če jih dobro premislimo, vzamemo zares in vpeljemo v lastno življenje, lahko spremembe spremenita iz grožnje v priložnosti.

Na svoji poslovni poti sem se velikokrat srečeval s spremembami. Pogosto so prišle takrat, ko sem si jih najmanj želel. Ko sem že mislil, da obvladam situacijo, ko sem nekaj dosegel in sem želel uživati sadove svojih uspehov, se je že nekaj spremenilo: sprememba pri ključni stranki, politična sprememba, obrat na mednarodnem trgu ali v zasebnem življenju. Prvi odziv je bil pogosto strah in jeza. Porajala so se mi vprašanja o tem, kaj bo z mano, kako bom zmogel, kako bo z mojo družino. In to ne glede na to, ali sem bil zaposlen v javnem ali privatnem sektorju, v vlogi lastnika podjetja ali pa moža in očeta. In še vedno, kljub vsemu znanju in izkušnjam, letom in položaju, so prvi občutki in misli ob spremembah, na katere ne morem vplivati, še vedno podobni. Vseeno pa je prav z znanjem in izkušnjami tudi v takih situacijah v meni več gotovosti in miru.

Spoznal sem, da se spremembam res ne morem upreti. Sveta ne morem nadzorovati. Lahko pa kontroliram sebe, svoje misli in pomen, ki ga dajem dogodkom. Spremembo lahko vzamem kot nekaj, kar mi je porušilo dosedanji mir in samozadovoljstvo, lahko pa kot situacijo, ki mi je dana kot spodbuda, da naredim korak naprej v osebnem ali profesionalnem razvoju. Seveda ne trdim, da je to lahko. Lažje je tarnati nad kruto usodo, politiko in šefom ter se pritoževati nad nerazumevanjem okolice. Težje pa je vzeti usodo v svoje roke. Toda vedno imamo izbiro, s katero določamo tudi posledice v življenju. Moje osebno prepričanje, pa tudi psihološke raziskave to kažejo, je, da so ljudje, ki verjamejo, da sami kreirajo svoje življenje in vzamejo stvari v svoje roke, bolj uspešni, bolj zdravi, bolj srečno in tudi dlje živijo.

Moja izkušnja je, da se vloga žrtve ne izplača. Biti aktiven soustvarjalec sprememb pri sebi, v svoji neposredni okolici in ne nazadnje tudi v širši družbeni skupnosti, nas vodi k uspehu, nam da smisel in nas tudi osebno bogati. In to ne šele na koncu, ko nekaj dosežemo. Ker so spremembe stalnica, je tako že sama pot k spremembam cilj. In tako bi lahko parafrazirali slogan »Vse bo v redu« v »Vse je v redu«, ker to res je. Samo odločiti se je treba!

Že drugi ponatis Psihologije pogajanj

Danes sem dobil po mailu spodnje sporočilo, s katerim se z veseljem malo pobaham:

Rudi pozdravljen,

 

pa imamo že drugi ponatis tvoje knjige! Čestitam, to je prva knjiga, ki je pri nas izšla v dveh ponatisih! Prodali pa smo čisto vse stare izvode. V prednaročilu do 4.3. jo ponujamo z 10% popustom, več na http://www.planetgv.si/index.php?page=event, oglas pa je tudi v novi številki revije HRM, ki je pravkar izšla.

Na pogajalski akademiji pa imamo trenutno telefonski marketing, po katerem je bil odziv zelo dober, tako da upajmo še na več udeležencev!

 

Lep dan, Monika

 

Monika Zalokar

 

Urednica / Vodja programov

————

Vedel sem, da se pripravlja ponatis, nisem pa vedel, da je to prva knjiga, ki je bila pri založbi PlanetGv poleg prve izdaje ponatisnjena dvakrat. Res sem vesel in vabim vas, da kliknete na zgornjo povezavo.