Včeraj pozno zvečer sem se vrnil iz Italije kjer smo s skupino slovenskih mediatorjev bili na seminarju Williama Urya. Ury je eden od avtorjev več knjig, med drugimi Getting to Yes, The Positive No… knjig, ki so prodane v desetinah milijonov izvodov. Je tudi soustanovitelj Harvard Program on Negotiations na Harvardski pravni fakulteti in vodi Global Negotiation Project. Skratka pogajalska in znanstvena superzvezda. Zbralo se nas je cca 1400 pogajalcev iz petih držav, ki smo cel dan zavzeto poslušali pogajalskega čarovnika, ki je pomembno sooblikoval sodobno teorijo pogajanj.
Slovenski udeleženci skupaj z Williemom Uryem (z rdečo kravato)
Ko sem pred začetkom seminarja pregledal materiale sem se skoraj na glas zasmejal, ko sem videl, da je vsebine zelo podobna predstavitvi, ki jo uporabljam na svojih pogajalskih delavnicah. Celo nekatere vaje so bile iste. Seveda, saj bereva iste knjige. Ups, pardon, on jih piše, jaz jih pa berem in potem predavam in preoblikovano in dodano še sam kaj napišem. Postavilo se mi je vprašanje, če je bilo vredno vstati ob treh zjutraj in se peljati več sto kilometrov poslušat nekaj, kar sem že prebral in kar sam predavam drugim. No odgovor je kar hitro prišel. Res mi je bila vsebina, ki jo je predaval Ury zelo znana, toda način podajanja je bil nov, primeri so bili odlični in možakar me je res navdušil. Saj je logično, da pač predava to, kar je že prej napisal. Toda, ko je razlagal o svojih izkušnjah s pogajalci kot je Venezuelski predsednik Hugo Chavez in podobni težkokategorniki, sem pred očmi videl pogajalsko teorijo v najboljši praksi. In to je bilo vredno tako časa kot denarja.
P.S.: Ravno sedaj, ko tole pišem, sem na spletni strani Harvardske univerze videl, da je prav na dan, ko smo se v Vincenci navduševali nad Uryem, umrl Roger Fisher, soustanovitelj Harvard Project on Negotiations in drugi soavtor knjige Getting to Yes. Med predavanji Ury zagotovo še ni vedel, da njegov kolege umira ali da je celo že umrl, saj ga je večkrat omenil.
V prispevku o njegovi smrti na spletni strani Harvardske univerze je napisano, da je bil Roger Fisher zelo dober pripovedovalec zgodb. Ury se je tega naučil verjetno tudi pri njem. In tudi zaradi težkih pa vendar lepih in tudi ganjljivih zgodb, ki jih je Ury pripovedoval v petek, na dan smrti svojega kolega, je bil seminar zelo dostojna poslovitev od njega.
