Arhiv za kategorijo: Novice

Ponovno v akciji!

Počitnice, dopust… Včasih mi kot odgovor na ti dve besedi kdo že konec avgusta reče: “Kje je že to?” No upam, da se vam še  poznajo dobrodejni učinki poletnega lenarjenja oz kakih drugih poletnih aktivnosti. Moje poletje je bilo zelo pestro. Med drugim sva se z Meto peljala iz Slovenije do Nuernberga – z lezikolesom. No ampak sedaj je že september in delovne aktivnosti so ponovno v ospredju. Pogajanja že tečejo, mediacije tudi. Pripravljam program za pozitivno motivacijo v podjetjih…

Z ženo Meto pa sva se odločila, da bova Imago vikend delavnico za pare in posameznike, ki bo od 28. do 30. septembra, izvedla brezplačno. V zadnjih dneh zelo veliko slišiva o stiskah družin, ki nimajo sredstev niti za šolske potrebščine. V poletnih mesecih smo tudi v naši družini šli skozi veliko osebno stisko, ki smo jo z Božjo pomočjo preživeli še močnejši. Tako sva se odločila, da bova to naredila v zahvalo in pomoč. Na delavnici bomo zbirali prostovoljne prispevke za družine v stiski. Pred dvema letoma smo izvedli podobno akcijo in delavnice se jo je udeležilo 24 parov! Vabljeni >>

Da pa ne bo poletni duh prehitro izpuhtel, prilagam še eno slikico s kolesarjenja. Potopis je pa še v delu.  Ampak bo!

Drevored pred Salzburgom

Zaključek “šolskega leta”

Konec “šolskega leta” je pri mojem delu običajno zelo gost in napet predvsem z usklajevanjem tekočih terminov ter datumov delavnic že za september in jesenske mesece. Tako sem kar težko pričakal začetek poletja. Z ženo sva že polna načrtov, kam jo bova mahnila z najinimi “ležečkoti”. Poleg tega pa me ideje o novih delavnicah predvsm s področja motivacije ter uporabe Imago tehnik v mediaciji, coachingu in organizacijah kar ne nehajo nadlegovati. Tako upam, da bom preko poletja prebral še kako knjigo na to temo in si vzel čas za ustvarjanje kakega novega tovrstnega izobraževalnega programa.

Otvoritev kolesarske sezone 2012

Z dobrimi 26 kilometri okrog Kranja sva otvorila letošnjo kolesarsko sezono. Zastavila pa sva si tudi zelo ambiciozen cilj. Prekolesarila bova pot od Jadrana do Baltika. Sicer ne v enem kocu ampak po delih in v nekaj letih. Pa vseeno je to cilj, ki me zelo vleče in na internetu sem že našel kolesarske poti, ki naju bodo pripeljale do tega cilja.

marec-2012-011-large.jpg

Srečno!

V letu 2012 želim vsem, da bi se vam ureničile vse vaše želje. Kako klišejsko 🙁

Ena mojih želja je bila, da pridem še letos s kolesom (tako kot že zadnjih deset let – prej z gorcem, sedaj pa z ležečkotom) na vrh Šmarjetne gore. Ker nisem tega storil poleti, sem pač moral pozimi, tik pred koncem leta. Če sem hotel, da se moja želja uresniči, sem se pač moral potruditi. To želim tudi vam. Da se potrudite za to, kat želite. Potem se običajno tudi želje uresničijo. Srečno!

26122011678-large.jpg

Če podrobno pogledate sliko, boste videli, da mi ob uresničevanju moje želje vsaj ni bilo vroče 🙂 .

Ata

Včeraj je še ne enoletna vnukinja Ema pokazala s prstom name in mi prvič rekla: “ata”. Srce se mi je stajalo, ko je stegnila rokice proti meni, da sem jo nato vzel v naročje. Prepozna me! Ko je nekaj minut kasneje z enakim navdušenjem kazala na pomivalni stroj in z isto močjo rekla:”ata”, sem si to seveda razlagal tako, da me je videla, kako sem malo prej zlagal posodo v stroj in da si je to zapomnila.

Dogodke in zaznave pač interpretiramo tako, da ohranimo željeno sliko o sebi in o drugih. Moja slika o Emici in meni je tako ostala zelo lepa 🙂

Ata Rudi

ema poletje 2011

Dialog iz Imago terapije v zahtevnih pogajanjih

V februarju sem imel dve delavnici Zahtevna poslovna pogajanja. Ne eni od njih sem zadevo zapeljal popolnoma na novo in drugače kot so sedaj in po koncu sem bil navdušen nad rezultatom. Udeleženci na tej skupini so se udeležili že prejšnjih osnovnih delavnic s področja pogajanj in so jim bile osnove ter moj – včasih nenavaden – način dela že domač.
Teza iz katere vedno izhajam je, da samega sebe vedno nosimo s seboj. Ko torej v pogajanjih pride do zastoja, je ključno, da pogledamo v sebe – kaj je tiso v meni, ki mi onemogoča narediti korak naprej oz zakaj včasih tudi ne znam reči ne, tudi ko bi to moral. V uvodu pred to vajo smo naredili kratko meditacijo – česar običajno ne delam na delavnicah o pogajanjih – potem pa so udeleženci zapisali svoja opažanja. Nato so se v parih pogovorili v svojih opažanjih in – vodeno – raziskovali ne samo svoje misli, temveč tudi čustva in telesne občutke, ki jih spremljajo v težkih pogajalskih situacijah. Spodbudil sem jih tudi, da so pogledali v pretekle dogodke in celo na pogodbe iz otroštva, ki so (lahko) vplivale na tako nezaželeno ravnanje. Na koncu smo naredili zaključke, kakšno novo vedenje bi vsakemu pomagalo narediti korak naprej.
Udeleženci so vajo zelo dobro sprejeli in sklenil sem, da bom s tem načinom nadaljeval. Vaja ima korenine v dialogih iz Imago terapije. Vidim, da vsakič, ko uporabim karkoli iz Imago terapije, zadeva zelo uspešno deluje tudi v poslovnem svetu.

Totem v Londonu

Prejšnji teden smo skupaj z ženo, najmlajšo hčerko in njenim fantom šli za nekaj dni na že dolgo obljubljeni izlet v London. Poleg turističnih (in seveda nakupovalnih aktivnosti) smo si ogledali predstavo Totem v izvedbi Cirque se Soleil. Že pred leti sem si ogledal podobno predstavo, ki me je navdušila in ponovno sem bil vzhičen. Zmes akrobatskih točk na meji, oz. za  moje pojme, že čez mejo možnega, pomešanih s plesnimi in baletnimi vložki, fantazijski kostumi, vse skupaj pa podkrepljeno z izjemno živo glasbo ter zvočnimi in vizuelnimi učinki. Skoraj tri ure smo sedeli kot začarani. Preselil sem se v pravljični svet, kjer čas in prostor ne obstajata, težnost in zakoni fizike pa izginejo in dajo prosto pot fantaziji.

Priporočam! VEČ>>

high-bar.jpg

Dedek in babica – drugič

Prejšni teden se je rodila Ema. Deklica je zdrava in velika. Na svet je prijokala s carskim rezom, čeprav je na začetku izgledalo, da bo šlo vse gladko. Kot sem napisal že pri prvem vnučku, nič ni samoumevno. Tako se je zopet izkazalo, da je vsak porod resna zadeva in da ga ne velja jemati zlahka. Ko je hči rojevala, sem ravno vodil delavnico z vodilno ekipo slovenskega IBMa. Povedal sem jim, da sem z glavo na dveh koncih hkrati. Razumeli so. Ko pa sem med pavzo dobil sporočilo, da sem postal dedek, je bilo skupinsko navdušenje neizmerno. Ker sem v svojem poklicu sam, delim svoje navdušenje pa tudi stiske s tistimi, ki so takrat z menoj. Hvala IBM za podporo.

Sedaj smo doma hvaležni, da je vse v redu, da Ema raste in da je tudi z mamico, najino hčerko, vse ok.