Arhiv za kategorijo: Posel

Kako (se)motivirati brez višje plače

Če pomislimo na motiviranje, je pogosta asociacija zvišanje plače. Vendar pregovor pravi, da delamo za denar, za dobro idejo pa smo pripravljeni delati tudi zastonj. Celo več. Za nekaj, kar nam je pomembno, smo pripravljeni dati celo življenje.

Zakaj počnemo to, kar počnemo

To je pravzaprav ključno vprašanje. Ko na delavnicah vprašam udeležence, zakaj hodijo v službo, je najpogostejši odgovor preživetje. Mnogi dodajo, da tudi zaradi izzivov, ker imajo radi svoje delo in sodelavce, ker se mnogo naučijo, ker jim služba zagotavlja socialno varnost, moč in položaj, ker radi potujejo … Skratka, ugotovimo, da nam služba in delo ne omogočata le preživetja, ampak imata veliko več dimenzij. Včasih pridemo celo do tega, da nam za preživetje niti ni treba hoditi v službo. Vsaj v našem okolju bi ob odločitvi, da ne bomo delali, družba in tudi nam pomembni drugi poskrbeli, da ne bi umrli od lakote, žeje ali mraza. Toda preživetje je mnogo več kot le preživetje telesa. Teorij potreb je mnogo. Nekako sta mi najbližji teorija hierarhije potreb Abrahama Maslowa in teorija izbire Williama Glasserja.

Čeprav predvidevam, da mnogi bralci poznajo vsaj eno, če že ne obeh teorij, bom na kratko opisal obe, ker jih želim povezati s problemi motivacije pri delu.

Maslow meni, da imamo potrebe razdeljene po hierarhiji. Začnejo se z najnižjimi – fiziološkimi potrebami. Šele ko je potreba, ki je nižje na hierarhični ravni, zadovoljena, se lotimo zadovoljevanja višjih hierarhičnih potreb. Sledi jim potreba po varnosti (fizični, socialni, družbeni …), sledijo pa ji potreba po ljubezni in pripadnosti, potreba po samospoštovanju, dosežkih in upoštevanju. Najvišje je potreba po samoaktualizaciji z uresničenjem najvišjih vrednot.

Glasser, ki je mnogo bolj praktično usmerjen,  Nadaljuj z branjem

Pogajanja v filmih

Že nekaj časa obljubljam udeležencem pogajalskih delavnic seznam filmov, iz katerih se lahko naučimo kaj o pogajanjih. Kdor me je v zadnjem času poslušal, je morda opazil moje navdušenje nad katerim izmed filmov, naslove katerih sem napisal spodaj. V spodnjem seznamu je ducat filmov, ki sem jih izbral iz svoje obširne liste. Nisem jih razvrstil po kvaliteti ali pomembnosti, saj bi to bila zalo obširna, predvsem pa nehvaležna naloga. Vsak od filmov pokaže nekatere vidike pogajanj in zagotovo bi s tem drugim naredil »krivico«. Zato sem jih napisal kar po vrsti, tako kot so se mi pripeljali pod oko.

Vsakemu filmu na seznamu sem dodal povezavo do »trailerja« tako, da bo odločitev za ogled malo lažja. Odločil sem se, da bom približno enkrat na mesec objavil oz poslal tudi nekaj dodatnih vrstic o kateremu izmed filmov. Danes sem napisal nekaj o francoskem filmu Diplomacija, saj je eden redkih filmov, kjer se jasno vidi prehod iz tekmovalnih v sodelovala pogajanja. Zagotovo bom tudi razširil spodnji seznam, saj imam na svojem osebnem seznamu že kakih trideset pogajalskih filmov, ki so vredni ogleda.

Tukaj je torej prvi seznam:

  1. Najtemnejša ura – Darkest hour, https://www.imdb.com/title/tt4555426/?ref_=nv_sr_2
  2. Hotel Ruanda – Hotel Rwanda , https://www.imdb.com/title/tt0395169/?ref_=nv_sr_1
  3. Kapitan Phillips – Captain Phillips https://www.imdb.com/title/tt1535109/?ref_=nv_sr_1
  4. 12 jeznih mož – 12 Engry Men
    https://www.imdb.com/title/tt0050083/?ref_=nv_sr_3
  5. Erin Brokovich https://www.imdb.com/title/tt0195685/?ref_=nv_sr_1
  6. Miss Sloane https://www.imdb.com/title/tt4540710/?ref_=nv_sr_1
  1. Lincoln https://www.imdb.com/title/tt0443272/?ref_=nv_sr_2
  2. Most vohunov – Bridge of Spies https://www.imdb.com/title/tt3682448/?ref_=nv_sr_1
  3. Global player – Wo sind wir isch forne https://www.imdb.com/title/tt2585798/?ref_=nv_sr_1
  4. Ugrabitev metroja Pelham 123 – The Taking of Pelham 123
    https://www.imdb.com/title/tt1111422/
  5. Ugrabitev – Kapringen https://www.imdb.com/title/tt2216240/?ref_=nv_sr_1
  6. Diplomacija – Diplomatie https://www.imdb.com/title/tt3129564/?ref_=nv_sr_1

Diplomacija – Diplomatie
Francosko nemška zgodovinska drama (2014)
Film je posnet po resničnih dogodkih, opisuje resnične osebe z imenom in priimkom. Skoraj cel film se odvija v noči od 24. na 25. avgust 1944 v pisarni nemškega poveljnika v Parizu, generala Dietricha von Choltitza v pogajanjih z Norveškim generalnim konzulom Raoulom Nordlingom. Nemci nameravajo pred prihodom zaveznikov popolnoma razrušiti cel Pariz, vključno z Louvorm, katedralo Notre Dame in mostovi preko Siene, kar bi povzročilo poplave in ogromne človeške žrtve. Norveški diplomat poskuša prepričati nemškega generala naj tega ne stori. Izjemno je prikazan generalov notranji boj predvsem pa tudi Norvežanova spretnost, da je ugotovil, kje so ovire, da general noče preklicati povelja po razrušenju Pariza. Šele, ko ugotovi, da ima general popolnoma osebne razloge, da uboga izrecne Hitlerjeve ukaze, lahko pogajanja naredijo korak naprej. Tu se jasno vidijo nivoji pogajanj – tehnični – psihološki, socialni in kakšno vlogo igrajo skupne vrednote pogajalcev. Šele ko Norvežan s pomočjo francoskega odpora zagotovi nemškemu generalu, da bo njegova družina v Berlinu varna, se pogajanja prevesijo. Ampak, da si ne boste prekmalu oddahnili ne bom povedal vsega, ker tu šeni konec. Vemo pa, da Notre Dame še stoji in da Pariz ni bil razrušen. Norveški diplomat je po vojni dobil odlikovanje za ta pogajanja, vendar je to odlikovanje prenesel tudi na generala Choltitza, saj je on s svojo odločitvijo dejansko bistveno več tvegal.

Zelo toplo priporočam ogled tega filma, ki vas bo držal v napetosti do zadnjem minute.

Rezultat iskanja slik za diplomatie film

Motivacija – ali je res vse samo v korenčku in palici

Pred nekaj dnevi sta bila pri naju z ženo na obisku in prenočevanju dva od najinih vnukov. Imeli smo zelo aktivno popoldne, saj se vnukom, ko pridejo »na počitnice k atu in mami«, zelo posvetiva. Raziskovali smo gozd za hišo in postavljali kočo na jasi. Oba sta vlačila težke veje in ko je padel mrak, sem ju komaj odtegnil od dela. Nato pa sta ste se lotila kock v dnevni sobi. Ko se je bližal čas za večerjo in odhod v posteljo, sem vzgojno začel spodbujati moja pet- in sedemletna vnuka in vnučko, da pospravita kocke, s katerimi sta se igrala. Čeprav so bile kocke bistveno lažje od težkih vej v gozdu, sta bila takoooo utrujena, da kocke niso in niso šle v škatlo. Seveda. Le malo otrok uživa v pospravljanju kock. Tedaj pa je zadevo rešila moja žena z odločno izjavo, da ko bodo kocke pospravljene, pride na vrsto risanka, potem pa palačinke. Oba vnuka sta se zapodila med kocke in dnevna soba je bila (sicer malo tudi z mojo pomočjo) hitro pospravljena.

Predvidevam, da ste se številni od vas že kdaj znašli v taki ali podobni situaciji. Res je tudi, da je včasih uspeh večji, drugič manjši. Pa poglejmo, česa nas gornja zgodba lahko nauči o motivaciji na splošno in še posebej za delo v službi.

Dve dimenziji motivacije

Motivacijo lahko razdelimo v osnovi po dveh dimenzijah. Motivacija je po prvi dimenziji lahko pozitivna ali negativna. Ko smo motivirani pozitivno, pomeni, da delamo nekaj zato, da se približamo nekemu zaželenemu cilju. Z negativno motivacijo pa imamo v mislih situacijo, ko se želimo nečemu – predvidoma neprijetnemu (kazen, škoda …) – izogniti. Druga dimenzija se nanaša na vir motivacije. Vir motivacije je lahko zunaj nas ali pa v nas. Zunanja motivacija pomeni, da nekdo drug želi, da nekaj naredimo, medtem ko notranja motivacija pomeni, da želimo nekaj narediti sami, morda zaradi lastnih vrednot ali pa samo zato, ker to radi delamo.

Pogosto motivacijo označujemo tudi s prispodobo korenčka in palice. S tem mislimo na nagrado ali kazen, ki nam jo nekdo drug da za dobro ali slabo opravljeno delo. Torej bi korenček in palico lahko dali med zunanjo motivacijo. Če pogledamo situacijo z mojimi vnuki, bi za risanko in palačinke mirno lahko rekli, da predstavljajo veliko porcijo korenja, ki je hipno delovala. In upam, da bo še kdaj. Nadaljuj z branjem

Zaključek treninga za Imago facilitatorje

V nedeljo 2.7.2017 smo zaključili četrti del treninga za Imago facilitatorje. Trening sta vodila Imago trenerja Evalin in Klaus Brehm z Dunaja. Midva z Meto sva, skupaj s še štirimi kolegi, sodelovala kot asistenta. Bilo je močno, globoko, ustvarili smo nove (tudi prijateljske) vezi… Celoten trening ni bil samo proces učenja, temveč proces celostne osebne in profesionalne rasti. In z gotovostjo lahko rečem, da za vse, tako udeležence kot tudi asistente. Bilo pa je tudi zelo zabavno, kot lahko vidite na sliki s piknika.

Sedaj pa za nekaj čas zaključujem s profesionalnim delom in grem skupaj z ženo … na lepše.

Čuječnost v poslovnem svetu

Z današnjim dnevom začenjam z novo delavnico Čuječnost v poslovnem svetu. Kar nekaj let sem se pripravljal na to, sedaj pa sem tako v sebi kot tudi pri naročnikih našel dovolj podpore, da naredim ta korak. Ko gledam nazaj, vidim, da čuječnost uvajam v svoje delavnice že skoraj petnajst let. Upodabljam meditacije, vodene vizualizacije, vaje zavestnega dihanja, učim zavestnega pogovora, gledanja vase, sočutja do sebe in drugega, nepresojajočega zavedanja… kar je vse čuječnost. Samo do sedaj tega nisem imenoval s tem imenom in nisem “zapakiral” v svojo delavnico. Če koga zanima več, naj klikne TUKAJ>>.

»Lovite sodelavce« na pozitivnih vedenjih

Pred kratkim so me iz zavarovalnice Triglav prosili za intervju v internem glasilu o pohvali na delovnem mestu. Z veseljem sem jim odgovoril na vprašanja. Moje odgovore so objavili kot del širšega prispevka. Spodaj objavljam intervju v prvotni obliki.

»Lovite sodelavce« na pozitivnih vedenjih

Rudi Tavčar, univ. dipl. psih., MBA

• Zakaj ljudje potrebujemo pohvalo tudi na delovnem mestu?

o V nas so genetsko »zapečene« potrebe po tem, da smo sprejeti, ljubljeni, spoštovani, da se počutimo kompetentne, sposobne … Vse to dobimo s pohvalo. Ko nas vodja pohvali, s tem najprej vemo, da nas je opazil. No, to da nas je opazil, vemo tudi, ko nas kritizira (smeh), vendar ko nas pohvali, vemo, da ceni nas ali naše vedenje. S tem nam da vedeti, da je to, kar počnemo, pomembno, da smo mu pomembni in da mu ni vseeno za nas. Tako se dvigne občutek naše lastne vrednosti, poveča se motivacija in imamo tudi več energije za nadaljnje delo. Raziskave podjetja Gallup, ki jih izvajajo že desetletja, jasno kažejo, da je eden najboljših elementov za napovedovanje uspešnosti zaposlenih, Nadaljuj z branjem

“Saj denar je dober, a ni dovolj za motivacijo delavca”

S tem napovednikom so na Valu 202 naslovili oddajo Nedeljski gost, v kateri je Danila Hradelj Kupljen 6.9.2015 naredila intervju z menoj. Imel sem že veliko intervjujev vendar imam občutek, da se ni še noben novinar tako dobro pripravi na pogovor z mano. O meni je vedela stvari, ki sem jih že sam pozabil 🙂

Če vas zanima, lahko intervju slišite TU>>

Kako povečati pomen vloge kadrovskega delavca v podjetju

V sredo 26.11.2014 je podjetje BMC International v Rimskih termah organiziralo posvet kadrovskih delavcev o vlogi  kadrovskega delavca v podjetju. Na posvetu sva na okrogli mizi sodelovala tudi Urška Škerbič – vodja izobraževanja na Pošti slovenije in jaz, vodil pa jo je Branko Žunec, direktor podjetja BMC International. Na nek način je bila to ena mala prelomnica na slovenski HR sceni, saj je Branko povabil na dogodek tudi “konkurenco”. Namen je bil preprosto dati udeležencem čim več in se ne zapirati za lastne meje. Odzivi udeležencev so zelo spodbudni in pozitivni in kar nekaj si jih je zastavilo konkretne cilje in dobilo energijo za “tek na dolge proge”.

Slika Rudi Urška Branko (Large)

Rudi Urška Branko

Krog vzajemnosti z mladimi perspektivnimi kadri

V Telekomu vodim projekt, kjer že drugo leto delam z mladimi oz perspektivnimi kadri. To niso navadne delavnice ampak vsakič naredimo kaj popolnoma na novo. Tokrat smo na dealvnici prvič izvedli Krog vzajemnosti. To je voden način skupinskega pogovora, s katerim lahko od kolegov dobiš nove ideje za rešitev svojih poslovnih pa tudi osebnih izzivov. Postopek je zelo struturiran saj brez pravega vodenja hitro preide v debato in prepričevanje pa tudi vsak nima možnosti podati svojega mnenja. Iz dostopnih internetnih virov in stukture Imago “skupinologa” sem skombiniral spodnji postopek. Spodaj prilagam tudi nekaj povezav, kjer sem dobil ideje.

Zberite skupino ljudi. Spodbudite jih, da VSAK prosi/vpraša nekaj, kar mu je pomembno osebno ali profesionalno in sam ne more dobiti/spoznati.
Ostala skupina ravna kot Dajalci. Njihova naloga je, da išče rešitev. Koraki so:
1. Oseba A pove:
– vprašanje oz izziv s katerim se sooča
– kako ta izziv rešuje sedaj in kako misli da bi še lahko rešil ta izziv
2. Vsak član skupine (po vrsti v smeri urnega kazalca) pove kar sam ve o možni rešitvi tega izziva ali kako bi lahko on pomagal pri tem. (Dva kroga. V drugem krogu lahko dopolni s kako novo idejo. Oseba A MOLČI, lahko pa si zapisuje.)
3. Oseba A
– ponovi, kaj je vse slišala – „Kar sem od vas slišala je….“
– pove, v čem sedaj vidi svoj izziv drugače – „Kar vidim sedaj drugače je..“
– kaj bo sedaj storila – „Kar bom sedaj storila je…“
4. Postopek ponovimo tolikokrat kolikor oseb je prineslo svoj izziv na Krog vzajemnosti

http://www.humaxnetworks.com/tryonthering.asp
http://www.giveandtake.com/Home/AdamGrant

Pa še slika naših perspektivncev.

telekom pk tisa sept 2014