Pred časom so mi za revijo Podjetnik postavili nekaj vprašanj o ravnovesju med poslovnim in zasebnim življenjem. Danes so me poklicali da je revija izšla in da želijo za radio Hit narediti še kratek intervju na to temo. Ko sem pogledal, kaj sem jim odgovoril v intervjuju za revijo, so se mi zdeli odgovori (sploh odgovor na zadnje vprašanje, ki sem si ga med prazniki tudi sam večkrat zastavljal) kar zanimivi in jih zato objavljam spodaj.
_________________
1.    Je za vas junak tisti podjetnik, ki pravi, da je podjetje njegovo življenje in dela v njem 12 in več ur na dan?
Mnogo podjetnikov vidi svoje življenje v svojem delu. To ni nič narobe, če seveda to ne gre na škodo drugih. Dolgoročno pa je 12 ur dela na dan veliko in to lahko zdržimo samo določen čas. Samo to, da nekdo dela po 12 ur na dan pa ni noben razlog, da bi nekoga videl kot junaka.

2.    Je lahko trdo delo tudi odvisnost? Morda beg od zasebnega življenja?
Vsi poznamo izraz »deloholik«. Seveda je delo lahko tudi odvisnost. Ne znaš funkcionirati če nisi pod pritiskom. Saj to se tudi meni včasih dogaja. Največ naredim če sem malo pod stresom. Delo je lahko tudi izhod iz kakih težkih ali bolečih odnosov. Včasih se kdo tudi vrže v delo zato da pozabi, da se ne razume z ženo ali otroci ali da lažje preboli kako izgubo. Pri delu se čutimo žive in uspešne, povezani smo s kolegi, od strank in poslovnih partnerjev dobimo potrditev, smo ustvarjalni, odkrivamo novo, lahko delamo kaj tudi po svoje… skratka lahko zelo dobro težimo potrebe po povezanosti, po moči in kompetentnosti, svobodi in zabavi. Morda mnogo bolje kot doma. In takrat smo (lahko tudi nezavedno) mnogo raje po 12 ur v službi kot pa doma.

3.    Koliko drugih aktivnosti razen dela v službi potrebujemo, da ohranimo neko ravnovesje, ki omogoči zdravo življenje na dolgi rok?
Človek je celovito bitje. Kot sem že prej rekel, lahko pri kakem zanimivem in raznolikem delu zadovoljuje mnogo svojih potreb. Je pa res, da moramo paziti, kako trošimo svojo energijo. Življenjske energije nimamo neomejene količine in če preveč energije potrošimo v kratkem roku nam jo zmanjka. Nekje sem prebral, da življenje ni maraton ampak serija šprintov. Problem je (in to se nam vse prepogosto dogaja), če pri delu tečemo šprint na maratonski progi. Potem kaj hitro pride do kolapsa. Lahko nas izda zdravje, nas zapusti partner, otroci pa pobegnejo, … V knjigi Energija uspeha (Loehr, Schwartz) sem prebral, da je ključ v ravnovesju med maksimalno angažiranostjo in počitkom. Z besedo počitek ne mislim samo ležanje pred televizijo s pivom v roki ampak počitek, kjer se lahko fizično, čustveno duševno in tudi duhovno okrepimo. To so viri, iz katerih črpamo energijo za delo in to poskušam tudi sam spraviti v prakso. Včasih mi celo uspe.

4.    Nekateri podjetniki pravijo, da je podjetje njegov otrok, na podjetje so dejansko čustveno vezani kot na svojega otroka? Je taka primerjava z otrokom zdrava ali nevarna?
Tako gledanje, ki je popolnoma logično, je recept za popolno predanost in tudi za uspeh, lahko pa tudi pot v propad. Pustil si pol življenja v tej firmi, dal svoje ideje, znanje… seveda je to tvoj otrok. Toda, če gledaš na podjetje kot na otroka, ki mora živeti in delati po tvoje, potem tak otrok ne bo nikoli odrasel, ne bo nikoli zrasel in bo večno otrok. Če pa otroka ne spustiš, da začne misliti z lastno glavo, ga kaj lahko zadušiš. Podobno je lahko v podjetju. Zaposleni se morajo čutiti, ne samo da so del podjetja, ampak da je podjetje na nek način tudi njihovo. Poleg tega mora tudi podjetnik –  lastnik dati ljudem določeno svobodo, možnost, da uresničijo svoje ideje, da so kreativni… potem se bodo zaposleni mnogo lažje identificirali z vizijo podjetja in bodo bolj učinkoviti.

5.    Je uspeh v podjetništvu zagotovilo za srečno življenje?
Samo uspeh v podjetništvu zagotovo ni zagotovilo za srečno življenje. Je pa lahko del življenja, ki ga imenujemo srečno ali dobro življenje. Dve stvari se mi zdita tu zelo pomembni.
– Nekje sem prebral, da »kjer se srečata tvoje veselje in lakota sveta, tam je tvoje poslanstvo«. Človek mora najti svoje poslanstvo, ugotoviti, zakaj je na tem svetu. Če je to zato, da dela dobre čevlje, je to super, če je to zato, da odkrije zdravilo proti raku, tudi super. Ko to najdeš, kar te veseli in kar poleg tega še ljudje potrebujejo (in so celo za to pripravljeni plačati) si na poti k temu, da boš živel dobro življenje. To pa še ne pomeni, da boš vedno vriskal od sreče. Še zdaleč ne. To pomeni mnogo odrekanja, dilem in tudi stisk. Toda, če vidiš v tem smisel, je to vredno in na koncu pride sreča in zavedanje, da si živel dobro življenje.
– Druga stvar, ki se mi zdi zelo pomembna pa je, da je najtežja naloga v življenju, obdržati dobre odnose s svojimi najbližjimi. Morda celo lažje, kot ustvariti uspešno podjetje. In še nisem slišal za nikogar, ki bi na smrtni postelji žaloval za tem, da je premalo delal, slišal pa sem že za marsikoga, ki je žaloval za tem, da ni imel dobrih odnosov s svojimi najbližjimi. Tako se ob tem, ko se sprašujemo, koliko moramo še delati vprašajmo raje, kaj in kdo nam je v življenju najbolj pomemben kako želimo ob zaključku našega življenja gledati na odnose z nam najpomembnejšimi ljudmi.