Arhiv za kategorijo: Razmišljanja

Spremeba – grožnja ali priložnost?

V marčevski številki revije Obzornik, ki jo izdaja Zavarovalnica Triglav, je bil objavljen moj uvodnik. Morda se boste strinjali, morda ne!

Preberite!

————————–

Grožnja ali priložnost?

Skoraj dva tisoč let je minilo, odkar je Rimski cesar in filozof Mark Avrelij zapisal: »Svet je ena sama sprememba in življenje je samo to, kar mislimo, da je.« V tem kratkem stavku sta združeni dve resnici, ki nam, če jih dobro premislimo, vzamemo zares in vpeljemo v lastno življenje, lahko spremembe spremenita iz grožnje v priložnosti.

Na svoji poslovni poti sem se velikokrat srečeval s spremembami. Pogosto so prišle takrat, ko sem si jih najmanj želel. Ko sem že mislil, da obvladam situacijo, ko sem nekaj dosegel in sem želel uživati sadove svojih uspehov, se je že nekaj spremenilo: sprememba pri ključni stranki, politična sprememba, obrat na mednarodnem trgu ali v zasebnem življenju. Prvi odziv je bil pogosto strah in jeza. Porajala so se mi vprašanja o tem, kaj bo z mano, kako bom zmogel, kako bo z mojo družino. In to ne glede na to, ali sem bil zaposlen v javnem ali privatnem sektorju, v vlogi lastnika podjetja ali pa moža in očeta. In še vedno, kljub vsemu znanju in izkušnjam, letom in položaju, so prvi občutki in misli ob spremembah, na katere ne morem vplivati, še vedno podobni. Vseeno pa je prav z znanjem in izkušnjami tudi v takih situacijah v meni več gotovosti in miru.

Spoznal sem, da se spremembam res ne morem upreti. Sveta ne morem nadzorovati. Lahko pa kontroliram sebe, svoje misli in pomen, ki ga dajem dogodkom. Spremembo lahko vzamem kot nekaj, kar mi je porušilo dosedanji mir in samozadovoljstvo, lahko pa kot situacijo, ki mi je dana kot spodbuda, da naredim korak naprej v osebnem ali profesionalnem razvoju. Seveda ne trdim, da je to lahko. Lažje je tarnati nad kruto usodo, politiko in šefom ter se pritoževati nad nerazumevanjem okolice. Težje pa je vzeti usodo v svoje roke. Toda vedno imamo izbiro, s katero določamo tudi posledice v življenju. Moje osebno prepričanje, pa tudi psihološke raziskave to kažejo, je, da so ljudje, ki verjamejo, da sami kreirajo svoje življenje in vzamejo stvari v svoje roke, bolj uspešni, bolj zdravi, bolj srečno in tudi dlje živijo.

Moja izkušnja je, da se vloga žrtve ne izplača. Biti aktiven soustvarjalec sprememb pri sebi, v svoji neposredni okolici in ne nazadnje tudi v širši družbeni skupnosti, nas vodi k uspehu, nam da smisel in nas tudi osebno bogati. In to ne šele na koncu, ko nekaj dosežemo. Ker so spremembe stalnica, je tako že sama pot k spremembam cilj. In tako bi lahko parafrazirali slogan »Vse bo v redu« v »Vse je v redu«, ker to res je. Samo odločiti se je treba!

Odgovorni moški v Oni

Kje so odgovorni moški? To je bilo ključno vprašanje novinarke iz revije Ona. Odgovori, morda tudi malo provokativni, so tukaj -> Odgovorni moški v Oni, junij 2013

Rudi Tavčar, psiholog, MBA imago terapevt, mediator, predsednik Slovenskega društva za imago terapijo in član UO Društva mediatorjev Slovenije, vodi delavnice s področja psihologije pogajanj, reševanja konfliktov, motivacije in odnosov v timih, mediacij. Napisal je tudi mnogo člankov in knjigo Psihologija pogajanj – Kako doseči, kar želite, in ohraniti odnos. Poročen je že 33 let, je oče štirih otrok in že večkrat dedek.

Ženske se dandanes pritožujejo, da odgovornih moških skorajda ni, da se radi prestrašijo in dalje odbrzijo v svoje odlašanje odgovornosti, ki lahko traja leta in leta. Se strinjate s tem?

Za potrditev ali zanikanje te trditve sicer nimam nobenih znanstvenih ali raziskovalnih podatkov, lahko pa odgovorim iz osebne prakse in opazovanja pri svojem delu. Samo delno bi se lahko strinjal. Morda res opažam, da je med mladimi več odlaganja odgovornosti na kasnejša leta, ne morem pa reči, da je to izrecno in posebej značilno za moške. Tako moški kot ženske se kasneje poročajo, imajo kasneje otroke, kasneje se odselijo od staršev. Delno so razlogi seveda tudi ekonomski, vendar osebno mislim, da ne glavni. Če te mama podpira, ti kuha in pere, sam pa lahko vso energijo vložiš v delo, šport, prijatelje, obenem pa za ves konec tedna (ali še kak dan dlje) pripelješ svoje dekle (ali fanta) domov, potem ni seveda nobene potrebe, da bi ravnal drugače. Nadaljuj z branjem →

Kolo zavedanja

Pred časom sem posnel meditacijo Kolo zavedanja, ki je povzeta po istoimenski meditaciji Dr. Daniela Siegla . Meditacija traja cca 28 minut in je del čuječnostne prakse (mindfulness practice). Pred leti sem se udeležil osemtedenske delavnice MBSR (mindfulness based stress reduction) kjer sem se prvič tako intenzivno srečal z meditacijo. Ker sem videl, da kar pogosto kdo omenja meditacijo, oz da med ljudmi, s katerimi prihajam v stik, obstaja zanimanje in celo želja po tem, da bi izkusili učinke meditacije, sem dal tole na splet. Lahko si jo naložite in delite z drugimi za dobronamerno in nekomercialno uporabo. Vsakodnevna vaja prinese večje zavedanje samega sebe in vse, kar potem sledi 🙂 .

Anselm Gruen – menih, psiholog, hipi, mistik…?

Za Anselma Gruena sem slišal prvič pred leti, ko je žena prinesla domov njegovo knjigo 50 angelov za vse leto. Mislil sem si, da je to nek pisec iz srednjega veka, ki je priplaval ponovno na površje na New Age valovih. Ko sem po pedtesetem rojstnem dnevu dobil v roke njegovo knjigo Srednja leta kot duhovni izziv, pa sem videl, da je pisec zelo globoka in strokovna kombinacija psihologa, teologa, coacha.. in da je iz sedanjega in za mene (glede na to, da sem vsekakor že v srednjih letih 🙂 ) tudi zelo aktualnega sveta. Včeraj pa sem celo videl, da ni samo še živ ampak tudi še zelo živahen. Z Meto sva šla poslušat njegovo predavanje, oz pričevanje v Bohinjsko Bistrico. Možakar je eden najbolj plodnih duhovnih piscev v sedanjem času. Napisal je preko 300 (!) knjig, ki so bile prevedene v preko 30 jezikov in prodane v preko 20 mio izvodih. Čeprav so mnoge knjige bolj knjižice pa je to vseeno impresivna številka. Govoril je o svojem delu, svojem dnevnem urniku (kamor je tudi vsak dan vključeno pisanje), molitvi, predavanjih, managementu, terapiji, psihologiji, denarju, coachingu… Prav zares me je očaral. Sicer ne morem reči, da je povedal kaj, kar bo mi bilo popolnoma novo ali česar še nisem nikjer slišal. Ne, nič tako impresivnega ni bilo. Bil mi je preprosto všeč! Avtentičen, močan in jasen v sporočilih, obenem pa s svojim pogledom in besedo presenetljivo mil in nežen. Priporočam v branje. Morda bo še koga nagovoril!

img_0430.jpg

Kako prenesti optimizem na sodelavce?

Članek na to temo sem napisal za spletno revijo ŠIK – za uspešne zaposlene, ki ga izdaja podjetje Mediade. Preberite!

O tem, kakšne pozitivne posledice ima optimizem na delovno učinkovitost in zadovoljstvo, govorijo mnoge raziskave. V osrednjem članku ste lahko brali tudi, kako lahko sami vplivamo na svoj odnos oziroma pogled na svet. Verjamem pa, da se mnogi vodje sprašujete, kako prenesti optimizem med sodelavce.

Najprej moramo začeti pri sebi. Če se bo vodja pritoževal nad situacijo, politiko, lastniki ali upravo, bodo njegovi podrejeni verjetno s tem nadaljevali. Pritoževali se bodo nad situacijo in verjetno še nad vodjem, poleg tega pa samo še krepili izgovor, da se nekaj ne da narediti. Torej: proč s pritoževanjem – sploh pa pred sodelavci. Nadaljuj z branjem →

Kako (se)motivirati brez višje plače

Ko delo dobi smisel
Če pomislimo na motiviranje, je pogosta asociacija zvišanje plače. Vendar pregovor pravi, da delamo za denar, za dobro idejo pa smo pripravljeni delati tudi zastonj. Celo več. Za nekaj, kar nam je pomembno, smo pripravljeni dati celo življenje.

Zakaj počnemo to, kar počnemo
To je pravzaprav ključno vprašanje. Ko na delavnicah vprašam udeležence, zakaj hodijo v službo, je najpogostejši odgovor preživetje. Mnogi dodajo, da tudi zaradi izzivov, ker imajo radi svoje delo in sodelavce, ker se mnogo naučijo, ker jim služba zagotavlja socialno varnost, moč in položaj, ker radi potujejo … Skratka, ugotovimo, da nam služba in delo ne omogočata le preživetja, ampak imata veliko več dimenzij. Včasih pridemo celo do tega, da nam za preživetje niti ni treba hoditi v službo. Vsaj v našem okolju bi ob odločitvi, da ne bomo delali…  Preberite celoten članek TU>>samomotivacija.pdf

Sodelovanja v oddaji Turbulenca

Ponovno so me povabili v oddajo Turbulenca, kjer smo govorili o (telesnem) kaznovanju otrok. Tema mi je dala misliti. Kljub temu, da prisegam na spodbude in pohvale, mi je jasno, da otrok ne moremo socializirati, ne da bi jim postavljali omejitve in jih tudi soočali s posledicami njihovih ravnanj. Meja med tem, kaj je “ena po riti” in kaj je zloraba pa je včasih zelo tanka. Oglejte si prispevek TU>>.